RES JE ….
PRIJATELJI !!!
Ko sem prebrala tole zgodbo, ki mi joje poslala sodelavka in dobra prijateljica, mi je postalo resnično tesno pri srcu in toplo obenem in za hipec, samo za hipec sem po prebiranju obstala nemo, tiho, sključena za tem PC-jem, v razmišljanju. In zazdelo se mi je, da to mora prebrati še veliko žensk, predvsem pa tudi zelo veliko moških. Zato mi oprostite, ker vam bom, da ne bom predolgo, po odlomkih poslala tole pisanje. Naj nekje v vas ostane kakšna drobcena malenkost, ki bo začela kaliti in rasti v besede: “Ker se cenim!”
——————————-
Res je, imam celulit. Ker se cenim.
Poletje bo vsak čas tu. In z njim tudi doba razgaljenih teles. Na mojo veliko žalost bo na ulicah bolj malo razgaljenih moških, kajti poulični nudizem je, kot kaže, popolna domena žensk. Saj ne, da imam kaj proti razgaljenih ženskam, le zdi se mi, da se vsi ti popki, gola stegna in migajoči joški ne ponujajo na ogled zaradi kakšne posebne osvobojenosti ženskega spola, ampak prej zaradi nekakšnega čudnega prepričanja, da je ta novodobni ekshibicionizem sestavni, če že ne bistveni del ženskosti. Da se torej žensko telo ponuja “kadarkoli, kjerkoli”. Razgaljena ženska je postala najbolj izkoriščan predmet v modernem kapitalizmu. Bolj od razgaljenega ženskega telesa je vsestransko uporabna samo še kakšna krava. Meso, mleko, usnje, kostna moka, milka in kar je še tega.
Z žensko goloto danes manipulirajo na tako rekoč neomejeno število načinov, od grobo fizičnih do prefinjeno, subtilno psiholoških. In denar priteka sam od sebe. Preden je globalna industrija ženske slekla in jih pripeljala na ulice s prekratkimi krili, pretesnimi čevlji in premajhnimi modrci, jih je morala temu ustrezno mentalno obdelati. Najprej so ženske prepričali, da je napredno, prav in primerno, da ima prav vsak mimoidoči prost pogled na njihove joške. Potem so jim dopovedali, da noge niso za hojo, marveč za stopicanje in natikanje na hodulje, ki so spredaj zašiljene, zadaj pa najmanj deset centimetrov nad zemljo. Nakar so ženskam nadeli krpice, ki naj potrdijo, da imamo ljudje veliko skupnega z opicami, tudi te si namreč ne prikrivajo spolovil. Zlasti pri sedenju je mednožje pri obeh vrstah povsem razvidno. Da podobnost ne bi bila preveč očitna, je bilo treba žensko samico prepričati še v potrebnost britja. Vsake kocine na vsakem delu telesa. Obrite pazduhe so za žensko menda še posebno pomembne. Ves čas pa je bil poseben poudarek namenjen njenemu prehrajevanju. Ali bolje: prepovedi hranjenja. Ženska ne sme jesti. Če pa že jé, mora pojesti nekaj lahkega, “light”. Pije pa lahko ustekleničeno vodo. Kajti v nasprotnem primeru bo plačala visoko ceno svoje požrešnosti. Postala bo debela!! Celulitična!!
In že je tu vojna napoved vsakršni maščobi. Ženske maščobne celice so nekaj odvratnega in izdajalskega, saj razkrivajo slabotno, nestabilno in labilno psiho, ki se nagiba k lenobi in nedisciplini. Treba jo je izsesati, uničiti, vanjo globinsko prodirati, mazila in kreme pa je najbolje kombinirati z masažo, ki temelji na principu drgnjenja, gnetenja, ščipanja.
—————————
Ja, vse to sva …. midva!
“Če si žalosten in ti je hudo, nikoli ne pozabi na to, da na tem svetu je nekdo, ki misli nate ne glede na to ali zunaj sije sonce ali temno je nebo in te ima rad!”
Misliš, sp, da zdaj kdo misli name, ko mi je tako zelo hudo, ko me tako boli vse, kar je boleti možno ?