Zanima me, kako se obnesejo resne zveze, kjer je eden slovenske narodnosti, drugi pa tujec oz. tujka. S predpostavko, da gre za isto veroizpoved. Pa recimo, da je partner/ka iz kakšne evropske države, kjer se govori popolnoma drugi jezik (balkanske države odpadejo), na primer: Avstrija, Češka, Francija, Italija, Nemčija, Švica ipd. Se pravi, komunikacija bi potekala v angleščini, dokler se eden ne nauči jezika, ki ga govori okolica, kjer živita.

Lahko takšna zveza obstane ali je že v štartu obsojena na propad? Kako je z migracijami? Če partner/ka prihaja iz sosednjega mesta, ni problem migrirati, kadar se nekaj dogaja. Kaj pa če partner/ka prihaja iz kraja, do koder je 6 ur vožnje? Verjetno se ne vozita vsak mesec na obisk k njegovim/njenim?

Znotraj EU je več možnosti, kot iz EU in izven EU. Tujci, ki hočejo priti do EU najdejo navadno žrtev, ki jo zmanipulirajo, do takrat, ko prejme po nekaj letih državljanstvo, potem pokaže svoj obraz.

Tudi s partnerjem iz Amerike, je možen, če je človek prizemljen.

Navadno iz približno enako razvitih dežel funkcionira zakon. Če pa je eden iz manj razvitih, pa je zelo na trhlih temeljih. Je pa seveda zelo odvisno od percepcije posameznika.

Pa recimo, da je partner/ka iz kakšne evropske države, kjer se govori popolnoma drugi jezik (balkanske države odpadejo), na primer: Avstrija, Češka, Francija, Italija, Nemčija, Švica ipd.
– – moj mož je iz Zah EU države. Njegov jezik sem govorila že prej, a sem ga z leti zelo izpopolnila. V začetku sva govorila samo angleško (ker je bilo meni nekoliko nerodno oz se nisem počutila dovolj suvereno v njegovem jeziku), danes večinoma v njegovem.

Lahko takšna zveza obstane ali je že v štartu obsojena na propad?

– kot vsaka druga. Če sta oba za, se da vse. Za naju lahko rečem, da sva srečna in hvaležna, da se imava. 20 let in zmeraj bolj sva ljubeča drug do drugega. To pa nima veze z narodnostjo.

Kako je z migracijami? Če partner/ka prihaja iz sosednjega mesta, ni problem migrirati, kadar se nekaj dogaja. Kaj pa če partner/ka prihaja iz kraja, do koder je 6 ur vožnje? Verjetno se ne vozita vsak mesec na obisk k njegovim/njenim?

– pri nama pomeni vrnitev v Slo cca 9 ur vožnje ali letalo s prestopanjem. V Slo pridem jaz sama cca 2-3x, 1-2 pa skupaj (decembra in včasih še maja). Z mamo sem stiku vsak dan, imam samo njo še v Slo. Če je nuja, sem lahko isti dan pri njej. Sicer pa sosedi ipd. Če oz ko bo fizično slabša, bomo pa našli verjetno kar stalno oskrbo zanjo. Ona se k meni ne bo preselila, ker želi ostati doma oz v svojem kraju.

Sama s Slovenijo nimam nič več razen potnega lista, davke ipd plačujem v skladu s svojim drugim državljanstvom. Vrnila se ne bom v nobenem primeru.

Kolegica je poročena s tujcem – že skoraj 20 let. Funkcionirata OK, a ker živita cca 2000 km stran od tu se vidimo bolj poredko – 1x – 2x letno – pa ne vsako leto.

Noben ni veren, torej veroizpoved ni pomembna – kultura je pa v osnovi podobna.

Jaz poznam kar nekaj ljudi, ki so poročeni ali pa v izvenzakonski zvezi s tujcem. So pa vsi iz EU, tako da ni večjih razlik v kulturi. Nekateri že tekoče govorijo slovensko, drugi komunicirajo v angleščini. Če se najdeta prava dva, se da. Morda je takšna zveza še trdnejša od ostalih, saj se je treba več ukvarjati s tujim partnerjem (da spozna okolje in jezik), hkrati pa ko se znajdeš v tujem okolju, vse temelji na zaupanju.

Velika ovira je že jezik, moraš res vrhunsko obvladat, da se lahko izrazaš precizno in v niansah, sicer je pogovor zreduciran na, I like, I no like.

Še težje se je pa kregat v tujem jeziku, različne besede imajo različno čustveno težo, če nisi res vešč jezika, hitro sežeš po napačni.

Nsjtežje od vsega je pa nekoga v tujem jeziku spraviti v smeh, prevesti svoj smisel za humor.

gre bolj za vprašanje mentalitete družbe iz katere je. Kakšne so pravice žensk, običaji glede delitve dela, spoštovanja ženske…..

Zelo podobno kot Gaja15. Razen, da sem jaz že prej govorila njegov jezik, ki ni bil moj prvi tuji jezik, zato mi je čisto vseeno, v katerem jeziku govorim, se kregam ali smejem. Z otrokoma se pa itak pogovarjam malo mešano v več jezikih.

Imava isto religijo, sva si tudi drugače zelo podobna v veliko rečeh in različna v drugih, enako kot bi lahko bila s sosedovim Janezom. Res pa je, da vem, da se ni poročil z mano zaradi skrivnih razlogov kot tudi jaz ne, saj sva oba državljana EU, tudi drugače sva rasla na podoben način, finančno podobno stanje itd. In sva se poročila izključno iz in zaradi ljubezni, ki traja preko 24 let. Večkrat sem v Sloveniji, ker živim v EU, morda bova na stara leta tudi večino časa preživela v Slo, ker je veliko manj nevarna, vsaj zaenkrat še. Priznam pa, da verjetno ne bi bila pripravljena živeti z npr. nekim muslimanom, Afričanom, ker je razlik preveč, predvsem pa so zelo rigidni. Ali po moje ali nič.

“Velika ovira je že jezik, moraš res vrhunsko obvladat, da se lahko izrazaš precizno in v niansah, sicer je pogovor zreduciran na, I like, I no like. Še težje se je pa kregat v tujem jeziku, različne besede imajo različno čustveno težo, če nisi res vešč jezika, hitro sežeš po napačni. Nsjtežje od vsega je pa nekoga v tujem jeziku spraviti v smeh, prevesti svoj smisel za humor.”

Odvisno kako dobro govoriš tuji jezik. Meni je angleščina kar domača… sem že imel kakšen razgovor za delo oz. se dogovarjal za kak projekt, tudi kakšna strokovna izobraževanja sem že opravljal… da ne omenjam, da sem bil v vlogi turističnega vodiča in komu predstavljal naše turistične atrakcije.  Je pa res, da angleščino uporabljam vsakodnevno.

Potem pa je vse skupaj stvar odločitve. Ali oba komunicirata v angleščini ali pa se eden priuči jezika, kjer bivata. Glede kreganja je boljše, če se naučiš dovolj besed, da se lahko usedeš za mizo in skupaj najdeta nek kompromis, namesto, da se kregata. Tudi šaliti se ni problem, samo moraš poznati res dovolj besed in jasno povedati, kot to poveš v svojem jeziku (morda so izjema kakšne posebne fraze, ki jih poznamo samo v slovenščini).

Obnesejo se, če jima je namenjeno in se je eden pripravljen preseliti. Prej, boljše. Če predolgo časa človek čaka, zveza izveni.

Moja prijateljica se je poročila z Belgijcem – na začetki je bilo težje, ker je bilo veliko enega migriranja sem in tja, potem pa sta se odločila, ona je šla k njemu in sta tam zaživela kot družina. Ona se je v 2 letih naučila jezika, poročena že n-let, 2 otroka, srečna, zadovoljna, v Slovenijo pridejo 1x letno. Sta pa oba normalna, odraščala v podobnih razmerah, tako, da tu ni bilo večje razlike in sta lahko takoj več ali manj razumela drug drugega.

Tudi jaz si ne predstavljam, da bi živela z nekom, ki bi bil zelo drugačen od mene (običaji, način življenja, verovanje, vrednote), ker to na kratki rok morda privlači, na dolgi rok pa ubija.

Jaz pa imam prijatelja, ki je že 4 leta v vezi s Španko. Včasih je ona pri njemu, včasih je on pri njej, včasih sta nekaj tednov ločena. Kolikor vem, se je on sam začel učiti španščino, vendar je še sedaj 100% ne obvlada. Ona pa slovensko ne zna niti besede. Tu in tam par besed spregovorita v španščini, potem pa se njemu ustavi in preklopi na angleščino.

Se mi zdi, da je ob vsej današnji tehnologiji jezik še najmanjša težava. Če sta oba enake kulture (recimo oba Evropejca), potem se sprememb hitro navadiš.

Iščem kako diskretno damo od 45 do 70 za druženje ali sex brez obveznosti lahko bbw je lahko tudi kak tajka Kitajka črnka poročena ločena ki si bi želela nežen diskreten sex z masažo lahko mi pišete na 041 525 352 samo resne lahko ste tudi v paru rajcajo me starejše dame čakam kak sms ali klic