Resnica o Pohorskem bataljonu
Spet je prišel čas obletnice uničenja Pohorskega bataljona na Osankarici in proslav, ki so posvečene temu dogodku in služijo za potvarjanje zgodovine in poveličevanje partizanstva.
Tragični konec te partizanske enote se izrablja za širjenje neresnic o njej z namenom olepševanja te enote in preko nje celotne partizanske vojske.
Usoda Pohorskega bataljona služi partizanskim propagandistom kot dokaz domoljubja partizanstva in njegovega junaškega žrtvovanja za narod in domovino.
Seveda gre res zgolj za mit v katerem ni niti zrna resnice.
Pohorski bataljon se ni prav nič razlikoval od ostalih partizanskih enot. Šlo je za tipično enoto revolucionarne vojske ustanovljene z namenom, da spravi komuniste na oblast mimo volitev.
Tako lahko v knjigi Pohorski bataljon avtorja Franceta Filipiča preberemo na strani 484, da je bilo dan pred njegovim uničenjem v Pohorskem bataljonu, ki je takrat štel 70 partizanov, 28 partijcev, 16 skojevcev (članov komunistične mladine) in 7 kandidatov za člana Komunistične partije.
Toliko o izmišljotinah, da naj bi Pohorski bataljon ne bil strankarska komunistična enota in da naj bi ga celo izdali komunisti, ker naj bi ne bil po njihovi meri.
Na strani 118 te knjige piše o uničenju Pergerjeve tovarne lepenke v Mislinji 5. novembra 1942, ki ga je vodil takratni poveljnik štajerskih partizanov Franc Rozman-Stane, ki je dan prej prišel na Pohorje.
Tovarno so izropali nato pa požgali. Namen te akcije je bil odvzeti službe in eksistenco zaposlenim v tovarni ter jih tako pritisniti, da bi se pridružili partizanom in tam živeli od ropa in zločina.
Čisto v duhu besed Moše Pijadeja izrečenih v Bihaću novembra 1942:
Vaščan, ki ima hišo, polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce… Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup.
S tem pa komentatorji niso šli le preko meje dobrega okusa, ampak so najverjetneje prekršili tudi zakon o sovražnem govoru in spodbujanju sovraštva, piše avstrijski časnik Heute. Kot je časnik še izvedel, tožilstvo že preiskuje številne prijave zaradi domnevne kršitve zakona. Veliko komentatorjev je objavljalo sovražni govor z lastnimi imeni in jim sedaj grozi do dve leti zapora.
Na drugi strani pa je dunajska Karitas organizirala tudi posebno akcijo v podporo novorojenki. Na Facebooku je sporočilo podpore generalnega sekretarja dunajske Karitas Klausa Schwertnerja zbralo več kot 27.000 komentarjev in bilo deljeno več kot 10.000-krat.
V sporočilu Schwertner med drugim kritizira sovražne komentarje, ki so prestopili skrajno mejo. “To je popolnoma nova dimenzija spletnega sovraštva, ki je uperjeno proti nedolžnemu novorojenčku,” je dejal. Ob tem je še dodal, da želijo z objavo pokazati, da je ljubezen močnejša od sovraštva.
http://reporter.si/clanek/svet/karitas-bo-ilegalne-migrante-integriral-z-ucenjem-boksa-608790
Kar tako naprej. Kmalu se bo zgodilo, da bo izdajalka RKC spet na strani okupatorja in bomo imeli pameten razlog za likvidacijo.
Pišemo leto 2018, da se ti da tole mlatit, samo jajotovi neizobraženi starčki še padajo na to. Se ne čudim, da nikamor ne pridemo, saj ste (jajaovi borci, ki vas je vedno manj) velika cokla v našem razvoju!
Zakaj neizobraženi, ker kar jih poznam nimajo več kot poklicne šole, tistih nekaj ki pa so izobraženi pa so kareiristi, tako kot nekateri včasih v partiji, ki so takoj ko smo se osamosvojili izstopili ha ha.
Janšisti, komunisti, fašisti odmev je isti isti!
Ah uboga komunajzarska preproščina, ne znajo sešteti ena in ena, še vedno živijo v zablodah, res ne vem kako bodo v prihodnosti prenesli resnico katera vak dan bolj tišči na dan.
Razložite mi prosim pomen in namen tega odlikovanja, je z rdečo zvezdo..
[img]http://shrani.si/f/30/qp/1NRi3J8q/nazi-komiji.jpg[/img]
Kar je bilo – ne moremo nobenega obsojat!
Vsi so že davno mrtvi.
Kdo ve, kako bi mi ravnali, ko si ogrožen. Ko je v nevarnosti tvoja družina.
Tako je bilo – vsak ima svojo resnico, predvsem pa instinkt, da je preživel.
Res bi morali končat to zgodbo. Kdo naj se še komu opraviči? Kaj boš imel od tega? Kdo?
Vsi že mirno počivajo! Nedolžni in hrabri. In izdajalci. In vsi, ki jih je bilo strah!
Ste vi taki heroji, da si upate gobcat?
To je vse islamizacija, dobesedno cele EU in sveta. Srbi in Bosanci niso nič drugega, kot nekdanji musliči… Tudi jug Rusije ni nič boljšega in tudi Stalin je bil z juga. Ko malo bolje pogledaš na zemljevid ugotoviš, da so imele trd komunizem le države, ki so imele vsaj nekdaj musličev vmes. Rusija, ki je vladala celemu vzhodnemu bloku (in si podredila države, ki ga niso imele), pa Juga, kje so bili musliči v Bosni in Srbiji. Ko sešteješ dojameš. Še bolj pa, ko vidiš kaj širijo levičarji, zakrinkani musliči in janičarji.
Nevrjetno kaj vse se doseže s hujskanjem, ščuvanjem in prirejanjem resnice in prodajanjem pravljic…. naivnim ovčkam na zahodu…
Jugoslavija je bila top država!!
Tok različnega folka – pa je vse furalo. Iz NČ so naši dedi naredili top državo!!
SPOŠTOVANO PO CELEM SVETU!! Sam naš pasuš si pokazal, so se ti klanjali povsod!!
Je pa res, da je Tito take pisdontarje ala Bavčar, Kordež, Zidar,—–……. komplet bankirje pospravil na Goli otok!
Eni so potegnil špuro v Argentino in se vrnili ——— in nardili DREK!!!
IN zdaj smo kje????!!
Resnica je ta, da je nihce od nas ne pozna. Neka politicna struja dogodek vsako leto izkoristi, forografira udelezence pohoda in jih razclenjuje, z zeljo po politicnem in druzbenem krizanju. Pohod je lep, sporten dogodek, vecina udelezencev si zeli le ponoci in v mrazu prehoditi to dolgo pot in si dokazati, da so ponosni borbeni Slovenci, vnuki svojih dedov, partizanov. Jaz vidim to kot spomin na vse tiste partizane, ki so leta in leta lacni in premrazeni preziveli v gozdovih in se borili za svobodo. Nekateri redki od njih so si po koncu vojne vzeli v roke oblast, godile so se tudi krivice in marsikdo je po strahotni krivici bil strpan na vlak v neznano…A to je ze druga zgodba, videna po vsej Evropi po koncu vojne, videna po vsaki vojni sirom sveta. Tu gre za dogodek v spomin tistim, ki so se borili in ne tistim, ki so morili. Naj bodo vase misli vedno pozitivne, ljubece in usmerjene v prihodnost. Pogrevanje krivic in sovrastva iz preteklosti vodi v zalost, razprtije in bolezen. Tudi pohod bi moral biti v duhu hvaleznosti nasim prednikom in ne izraz nasprotovanja nasprotnim politicnim strujam.
Povej mi je to kar si ti napisal kdo javno priznal, je kdo priznal 1000 pobitih Slovencev do konca leta 42, to je preden so nastali Domobranci, vedno se vpije kako so Domiobranci prisegli Hitlerju, je kdo pripravljen priznati sodelovanje gošarjev z nemci ,se pokesal za pol miljona pobitih, je bil kdo od njih obsojen, NE noben, s tem da pripadniki leve kaste spet pozivajo k pobojem, češ kar spraznite jame bo prostor za druge, doler se tako vede (te) do takrat pomiritev ni možna..
[img]http://shrani.si/f/12/12u/1PD3XYIm/sodelovanje-600×427.png[/img]
Partizanski boj je bil gverila, terorizem po sodobno. Torej iz zasede nekaj narediš, potem pa zbrišeš v gozd. Prvi partizani so bili tudi druzbeni odpadniki, lenuhi, kriminalci in podobno. Zato so se na ta način zaceli maščevati. Zato tudi toliko pobitih slovencev pred nastankom domobrancev. . ti prvoborci oz največji odpadniki so nato tudi postali poveljniki in na koncu največji rablji. Šele kasneje so se partizanom hote ali nehote pridružili tudi drugi ljudje.
Leta 1998 so osrednji prostor nekdanje vojašnice v Melju poimenovali Trg izgnancev. Okupatorji, ki so aprila 1941 zasedli Slovenijo, so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Načrta se je najprej lotil nemški okupator na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem. V prvem in drugem preselitvenem valu je bilo med 14.612 izgnanci iz slovenske Štajerske kar 4434 Mariborčanov (30,3 odstotka) ali 1194 mariborskih družin. Tolikšno število Mariborčanov med izgnanci ne preseneča, če vemo, da je bila koncentracija izobražencev v Mariboru daleč največja na slovenskem Štajerskem, da je bil dotok primorskih Slovencev po prvi svetovni vojni v Maribor najmočnejši in da so hoteli nacisti prav v Mariboru najprej in najbolj temeljito odstraniti slovenstvo. Zbirno taborišče za izgnane Mariborčane je bila prav nekdanja meljska vojašnica.
Če to tangira na mene, naj ti povem, da poskušam gledati na nob kar se da z nevtralnega vidika. Prebral sem kup partizanskih knjig, pa tudi domobranske zapise, pa še kaj bolj nevtralnega itd. Ko vse to skupaj zložiš, vidis, da je tisto kar so nas učili v šoli še bolj za lase privleceno, kpt svetopisemske zgodbice. Seveda partizanom ne moremo očitati, da se niso borili tudinproti okupatorju, žal pa je v njihovem delovanju zelo veliko črnih senc…tako med vojno, kot po vojni. Temne sence se namreč nanašajo predvsem na revolucionarni del delovanja. Partizanski boj protinokupatorju bi se dalo izvesti enotno, zal pa se je po 27 aprilu 41 pokazala figa v zepu komunistov.
Streljanje talcev
1942 so ustrelili največ talcev. V Mariboru so jih streljali 16-krat, v Celju 5-krat. V Mb je bilo usmrčenih 689 talcev, od tega 268 Mariborčanov in to samo v letih 1941, 1942. 1942 so se začeli tudi prvi vpoklici Slovencev v nemško vojsko.
Ustreljeni talci: Slava Klavora Šlander, Svetozar Kočevar, Bojan Illich, Kristijan Palčič. Mariborčani poznajo imena še nekaterih upornikov: Jadviga Golež, Ivan Glinšek, Boris Peče, Miloš Zidanšek, Angel Besednjak, Slavko Šlander. Ne poznajo pa imena kot je Alojz Zorko, ki je zamenjal stran, in začel sodelovati z okupatorjem in izdal vse poznane iz komunistične partije in Skojevce, ter vse postojanke. Vse aretirane so Nemci mučili, jih ubili ali pa jih poslali v taborišča.