resnica življenja
Prvega dne je Bog ustvaril kravo. Bog je rekel: “Morala boš na polje s
kmetom in tam ves dan trpeti na vročem soncu; morala boš imeti teleta in
dajati kmetu mleko. Določam ti življenjsko dobo šestdeset let.” Krava je
dejala: “Tole življenje je pa dosti pretežko, da bi zdržala šestdeset
let. Zmeniva se za dvajset let, jaz pa ti vrnem preostalih štirideset.”
Bog se je strinjal.
Drugega dne je Bog ustvaril psa. Bog mu je dejal: “Ti boš po ves dan
sedel pred vrati gospodarjeve hiše in lajal na vsakogar, ki pride mimo.
Dajem ti življenjsko dobo dvajsetih let.” Pes mu odvrne: “Dvajset let je
pa kar malo preveč, če bom moral vse življenje lajati. Daj mi deset let,
jaz pa ti vrnem drugih deset.” In Bog se je strinjal (na žalost)
Tretjega dne je Bog ustvaril opico. Bog ji je rekel: “Ti boš zabavala
ljudi in uganjala opičje norčije, da se bodo smejali. Dajem ti dvajset
let življenja.”
Opica pa mu reče: “Kaj? Dvajset let uganjanja norčij? To je vendar
dolgočasno. Pes ti je vrnil polovico let, zato ti jih bom tudi jaz,
prav?” In Bog je spet privolil.
Na četrti dan je Bog ustvaril človeka. Rekel mu je: “Jej, spi, igraj se
in se zabavaj, seksaj in uživaj. Nič ti ni treba početi. Ves čas lahko
samo uživaš. Tudi tebi dam dvajset let.” Človek se razburi: “Kaj? Samo
dvajset let?! To pa že ne. Veš kaj, vzel bom svojih dvajset, pa še
tistih štirideset, ki ti jih je vrnila krava, pa deset od opice in deset
od psa. Tako bom imel skupno osemdeset let. Velja?” “Prav,” je odvrnil
Bog.”Dogovorjeno.”
Zato torej prvih dvajset let v glavnem spimo, jemo, se igramo, zabavamo,
seksamo, uživamo in ne delamo. Naslednjih štirideset let suženjsko
garamo, da preživljamo svojo družino. Nato deset let uganjamo opičje
norčije, da zabavamo svoje vnuke, zadnjih deset let pa posedamo pred
hišo in lajamo na vsakogar, ki pride mimo!
