RESNICO PRENESIMO MLADIM – AUSCHWITZ
ARESTANTOVSKA
Mi smo ubogi arestantje,
v bunkerjih smo noč in dan,
not je mraz in taka tema,
da ne vemo, kdaj je dan.
Naša postlja – trda slama,
naša jed je trdi kruh,
naša pijača – mrzla voda,
usmili se nas večni Bog.
Ko bi moja mamca vedli,
kak se meni zdaj godi,
bi me rajši utopili,
ko me prvič so kopali.
Ko bi moj očka vedli,
kak se meni zdaj godi,
bi me rajši ustreleli,
na zeleni tratici.
Ko bi moja sestra vedla,
kak se meni zdaj godi,
bi ne jedla, bi ne pila,
se samo jokala bi.
Ko bi moji bratci vedli,
kak se meni zdaj godi,
bi ne peli ne žvižgali,
samo name mislili.
Vir: Slovensko pesništvo upora, 1941 – 1945
BOG SE NAS USMILI
Bog se nas usmili,
reši iz te ječe strahovite.
——————————-
MARIJA POMAGAJ NAM, VOJSKIN JE ČAS
Marija, pomagaj nam vojskin je čas,
na tebe ozira se vsak iz med nas,
Marija, vse ljudstvo ječi,
Marija, pomagaj nam ti,
Le za Jezusom hodimo,
dokler še na svet živimo,
kaj pomaga nam ta svet,
kmalu treba bo umret.
—————————
OH, KAKO JE DOLGA DOLGA POT
Oh, kako je dolga dolga pot,
iz tujine daleč pa do doma,
ceste bele so tako, sonce sije premočno,
vso to dolgo dolgo pot.
Le pospeši urno korak,
ker pred nami je še dosti truda, mrak.
Oh, kako je dolga pot,
iz tujine daleč pa do doma,
ceste bele so tako, sonce sije premočno,
vso to dolgo, dolgo pot.
Le postojte, bratje, sestre,
da počije to nemirno mi srce.
Oh, kako je dolga, dolga pot,
in počivati ni več mogoče.
Domovina svobodna
se iz dalje smehlja
vso to dolgo, dolgo pot.
———————————-
Vir: Slovensko pesništvo upora
Hvala za napotek.
Kar v miru uživam penzijon,:-) za sproti imam, še za kakšen kofe v kafiču tudi, čeprav je drag. Včasih se srečamo stari znanci in malo poklepetamo.
S pokvarajenci, ga pa ne pijemo, je pa postalo kar veliko pokvarjencev, prefarbancev, ki pluvajo strup, kot ga tukaj ti, proti meni. S takimi se pa ne obremenjujem.