Restavracija CUBO
Odvisno, kaj želiš. Ribe so drage, kot praktično povsod. Izvrstne tagliate pa so bile po 3600 SIT, od uvedbe evrov še nisem bila tam, tako da ne vem, ali so šle cene kaj gor. Midva sva tam v stanju pustiti od 10.000 do 20.000 SIT+, odvisno ali greva samo na glavno jed s solato ali pa tri hode s pripadajočimi vini itd.
Za primerjavo in spust na realna tla: za tretjino cen iz Cuba npr. v Milanu lahko ješ znatno bolje, v enakem ali celo lepšem ambientu in na veliko veliko boljših lokacijah: obe restavraciji stojita med Scalo in Teatrom Piccolo. S tema lokalčkoma so zadovoljni vsi, ki pridejo gostovat v ti ugledni hiši … In jim na pamet ne pade, da bi hodili v x-krat dražjo restavracijo tik ob Scali (tja najbrž hodijo samo snobovski Slovenci).
Mislim, kaj si privoščijo naši gostinci, to je prav neverjetno … in pri tem Cubo še ni najhujši primerek. To, da nekje solidno skuhajo in spravijo skupaj ambient, ki – med brati – niti ni, da bi se človek ob tla metal, je pa 100 € malce too much. Vsekakor preveč za to, kar sva dobila, ko sva bila zadnjič tam. Če postrežbe niti ne omenjam …
Ja, Katja, ampak Milano je tako daleč, da te potni stroški do tja pridejo znatno več kot dve večerji v Cubu. Jaz pa čez postrežbo nimam pripomb, čeprav je res hecno, če so kelnerji bolj fini od gostov.
Mene je pa Škof razočaral: govorijo o odlični restavraciji, pa je hrana dobra, a povprečna (vse jaz doma bolje skuham), ambient pa luknja. Drago pa kot v Cubu, kjer je vsaj vse skupaj na nivoju.
Jaz se načeloma strinjam s Katjo. Cubo je žal v slovenskem prostoru, kjer na jedilnikih še vedno kraljujejo pohane kure, dunajski zrezki, težke smetanaste omake … restavracija na nivoju, oz. v zgornji četrtini, če pa jo prestaviš čez mejo, se pa izgubi v povprečju. Tudi cene so za moje pojme pretirane, samo ker pač ni veliko boljših restavracij si jih lahko privoščijo.
In v najbolj navadni restavracija čez mejo (Italija), s plastičnimi stoli na vrtu, boste ravno tako dobro jedli kot v Cubu, če ne še bolje. (pa manj plačali)
Niti slučajno nisem hotela namigovati, da bi morali hoditi v Milano – da ne boste mislile, da jaz tja hodim na večerjice (bili smo na gostovanju, nič več). Hotela sem samo dati primerjavo.
Hotela sem poudariti, da nas ima marsikateri slovenski gostinec za butce – kot da nam lahko zaračunajo, kolikor si zmislijo. Pač po načelu: prvi na vasi …
Cubo ponuja srednje kakovostno hrano, v povprečnem ambientu in na BEDNI lokaciji – halo, kje pa stoji? Še čudno, da ni kar zraven pralnice avtov v BTC, bi tako lahko ubili dve muhi na en mah.
Strinjam se s Silvy in še tole: restavraciji, ki sem ju omenjala, sploh nista bila tisti značilni preprosti in dobri italijanski oštarijici. Ena je imela čudovit klasičen ambient, druga sodobnejši, oba pa sta bila res lepa in sta takoj prispevala k dobremu počutju.
Po drugi strani je res, da lahko tudi v tujini ješ povprečno/slabo hrano za astronomske cene. Enkrat sva bila povabljena v amsterdamsko restavracijo, tako hoch, da tja, recimo, hodijo nekateri člani nizozemske kraljevske družine.
In rezultat?
lokacija: središče mesta,
ambient: simpatičen, spominja na Pen klub,
postrežba: vrhunska, vendar ne hladna, predvsem pa nevsiljiva
hrana: bljak, bljak in bljak, brez okusa, medlo, uf … grem raje na kure v prvo oštarijo pri nas
cena: za padec v nezavest, kaj v nezavest, v komo (za predjed, glavno jed, solato, kozarec vina + vodo – 380 €/po glavi!!!)
Če bi to vedela, bi gostitelja raje prepričala, da gremo v najbližjo libanonsko na vogalu … bi bili vsaj siti, če nič drugega.