Se spomnite te revije Antena pred leti je bila kar popularna in zanimiva sploh pa tista razna vprašanja in potem odgovori. ….npr.:ali lahko skozi popek zanosim?

Se je spomnim in se spomnim tudi zgodb … pa se dobro so placali objavljene :))

Aja, zanimivo tole. Mislim, da je bila kar za širok spekter mladih.
A smo bili res tolko nevedni takrat?
Interneta ni bilo ,smo se pa več pogovarjali in družili ter marsikaj zvedeli. Mogoče kasneje kakor sedaj pa vendar. …sedaj ni sans, da bi to kdo čital. 😉

Seveda se spomnim, izhajala je ob sredah in ravno pravega formata, da sem jo brala pod klopjo pri kakšni dolgočasni uri slovenščine 🙂

Te kdo priveže pred računalnik? Ugasni ga in beri.

Res ja!
Midve s sestro (ona je bila starejša!) mamo itak nisva upali nič vprašat. V šoli pa je bil to tabu!
En sosed je delal na “DELO” cejtengih in je vse nosil domov. Še nič speto, brez platnic.
In najdeva midve to revijo Antena – na skrivaj sva jo brali. Enkrat naju je dobila mama in naju ozmerjala, da sva packi.
Našli sva “Zaupne zadeve” in vse prebrali….. reve. In pisali, ker je bilo vse tako razumevajoče odgovorjeno!
Veste kaj sva pisali? “Stari sva 15 in 16 let in nimava nič prsi. Vse sošolke jih imajo…… bala bala!”

Haha – danes jih imava do popka! 🙂

Pa mali oglasi – zasebni stiki.

Nisem bila redna bralka na zalost, ker nekako nismo takih cajtengov kupovali. Doma smo imele Nedeljski Dnevnik in to je bilo to. Sem jo pa sledila, kjer sem mogla, pri frizerju, pri kakih znancih…kjer mi je vprisla v roke. Bila sem ravno na zacetku pubertete in sem iskala preevsem novice o pevcih zabavne glazbe-yu sceno. Doma sem si naredila “album” s slikami, kjer sem lepila notri vse, kar mi je prislo pod roke. In ko sem naprimer v yu sceni videla kako slicico naprimer od Tereze, me je cisto zvilo, ce do te slike nisem mogla priti, da si jo nalepim v zbirko.

Saj to je to. Pustili smo času čas in z potrpežljivostjo tudi do postov prišli. Tudi jaz sem delala albumcek in zraven slik še narisala kaj.
O je bilo zanimivo.

Brala sem Anteno in še kup drugih časopisov.
Bil je čisto drug čas kot sedaj, se sploh ne da primerjat. Še referate za šolo sem delala s pomočjo revij. Podatki o aktualnih temah so se v knjigah težko dobili, neta seveda ni bilo, ideje in podatke sem iskala po revijah. In delala referate zase in za prijateljice. (In uživala v iskanju!)
Dobri časi so bili to. In vsaka informacija dragocena. Pravzaprav je vse imelo svojo vrednost. 🙂

Točno tako.

Zmagovalna, do popka.