Rodila pri 12-ih letih
Itak je rodila pri 12 letih, takrat imajo ženske medenico že tako razvito da je z lahkoto rodila, če hočete so rojevale, ko sem bil jaz mulo pri boljši hrani kot pred 2000 leti skoraj nobena ni imela menstre pri 12 lstih, kaj šele da bi bila telesno sposobna poroda.
Saj vam je gor napisal da je sveto pismo napisano v prisposobah in tako da ga je tedanji človek zmogel razumeti.
Moški ego je krhka zadeva, 11.06.2025 ob 18:22
dobesedno, 11.06.2025 ob 17:12
Moški ego je krhka zadeva, 11.06.2025 ob 13:43
dobesedno, 11.06.2025 ob 13:32
O nastanku vrst, 11.06.2025 ob 12:48
Tudi teorija evolucije je danes že pod vprašanjem. Ne v smislu, da bi se spet zatekli v kreacionizem (bogove) temveč je znanost že toliko napredovala, da Darwinovo delo O nastanku vrst, že umešča tja v zgodovino. Marsikaj novega je medtem odkrila.
V katerem delu naj Darwinova teorija ne bi (več) držala?
Preresna in preobširna razlaga za mon. Poišči si na spletu, pa ne na slovenskih straneh. Tudi UI ti bo znala dobro odgovoriti.
Pa saj menda ja znaš strniti bistvene podatke v nekaj kratkih povedi!
Znam, kaj pa ti? Znaš odpreti splet in pobrskati?
Znam že, a glede na to, da si sam že pregledal snov, bi mi precej olajšal delo, da ne rabim jaz sedaj še enkrat tuhtati, kaj so bistvene ugotovitve.
Gsddd, 11.06.2025 ob 18:45
Nostradamusov Mihec, 11.06.2025 ob 18:42
Anonimno619, 11.06.2025 ob 18:33
Rodila pri 12 letih, torej zanosila pri dobrih 11 letih
Kdo je potem bela odrasla ženska na kipih v katoliški veri? To ni prava in realna Marija potem. H komu se sploh molimo??
K barbiki, ki so jo sproducirali nekje v drugem tisočletju. Brezjanska mati božja je oblečena v cote iz 18. stoletja.
Od Kod vam podatek o starosti? A to muftiji sedaj širijo?
Ne, to cerkvenjaki sami navajajo v svojih člankih.
https://marija.si/marija-pomagaj/milostna-podoba-marije-pomagaj/zgodovina-milostne-podobe/
Govorim o njeni podobi, ne koliko je bila stara, ko je rodila. Tega nihče ne ve, ker ni bilo “župnih” knjig za rajo, čeprav so bili Rimljani, njihovi okupatorji kar natančni. Stara že ni mogla bit, ker je bilo takrat starih bore malo. Morda jih je imela celo samo 6 kot Mohamedova Ajša, ko so jo oplodili. Tudi taki primeri so v svetu poznani. Hvala bogu za ateizem, mi vse te religiozne bebarije res hudo dol visijo.
400 000 bedakov na 470 000 podlage, 11.06.2025 ob 17:34
Konec ledene dobe, 11.06.2025 ob 13:06
vesoljni potop, ja itak , cel svet je zalilo, s čim, kako, zalilo pa je tam tisto dolino, zanje je bil to celi svet, vse kar so poznal
Pravzaprav so legende o potopu prisotne v mnogih kulturah, ne samo na področju rodovitnega polmeseca. Tudi na čisto drugih koncih sveta so doma. Konec ledene dobe je pomenil dvig morske gladine in to pomeni poplave hudih razsežnosti. Saj se nam spet dogaja otoplitev. Kako se bo razvija, je samo kratkotrajna manjša in hitro prehodna, ali bo NY res kmalu pod vodo pa klimatologi samo ugibajo. Ve edini Greta Thunberg in podobni ravnozemljaši.
Ehhhhh.
Ledeni pokrov Antarktike se pa debeli, od kje boš vzel vso tisto vodo ?
(https://nova24tv.si/antarktika-kitajska-znanstvenika-sta-zabelezila-rekordno-povecanje-mase-ledu/)
na drugi strani pa vas bedake strašijo s povodnijo, ste gledali z otroki risanke ledena doba ????????
dejansko pa te tako zelo naivni…
Ne, nekateri dejansko razumemo, zakaj je to, da se ta pokrov debeli, slabo, in da je to še en znak segrevanja Zemlje.
Boš zdaj zadovoljen in zadovoljen?
Darwinova teorija naravne selekcije je bila ključna za razvoj moderne evolucijske biologije, vendar so skozi čas znanstveniki izvedli različne popravke in dopolnitve te teorije. Nekateri od teh popravkov so bili potrebni zaradi novih odkritij, ki niso bila znana v Darwinovem času. Tukaj je nekaj glavnih popravkov in dodatkov:
1. Mendelova genetika (XX. stoletje)
Darwin ni imel dostopa do Gregorja Mendla in njegovega dela o dedovanju, ki je temeljilo na zakonih dednosti. Mendelova genetika je pojasnila, kako se geni prenašajo iz generacije v generacijo. V Darwinovem času ni bilo jasno, kako točno se dedujejo značilnosti, vendar je danes jasno, da so geni osnovna enota, ki vpliva na evolucijske spremembe.
2. Moderni sintetični pristop k evoluciji (Evolucijska sintetična teorija)
V prvi polovici 20. stoletja je prišlo do združitve Darwinove teorije naravne selekcije z Mendelovimi zakoni dedovanja ter z biogeografijo, paleontologijo in drugimi področji biologije. To je postalo temelj moderne sintetične teorije evolucije. Ta teorija združuje:
Darwinovo naravno selekcijo
Mendelovo genetiko
Populacijsko genetiko
Paleontologijo
Ekologijo
S tem so bile odstranjene nejasnosti in pojasnjeno, kako se spreminjajo pogostosti genov v populaciji skozi čas.
·
3. Teorija genetske driftnosti (Nedovoljeno selektivno prilagajanje)
Medtem ko Darwinova teorija temelji predvsem na naravni selekciji, je kasneje prišlo do spoznanja, da lahko tudi genetska driftnost (naključne spremembe v frekvencah genov v populaciji) igra pomembno vlogo v evoluciji. Genetska driftnost se nanaša na naključne spremembe v genetskem sestavu populacije, ki niso nujno povezane z naravno selekcijo.
4. Epigenetika
Evolucijski procesi, ki jih je Darwin opisal, se osredotočajo na spremembe v DNK, vendar so kasnejša odkritja pokazala, da so lahko za evolucijo pomembni tudi epigenetski mehanizmi. Epigenetika preučuje spremembe v izražanju genov, ki niso posledica sprememb v DNA, temveč zaradi okoljskih dejavnikov. To pomeni, da okolje lahko vpliva na to, kako se geni izražajo, kar lahko vpliva na evolucijske spremembe.
5. Ko-evolucija in evolucija v ekosistemih
Darwinova teorija naravne selekcije je temeljila predvsem na tekmovalnem boju za preživetje med posamezniki znotraj iste vrste. Vendar pa se danes vse bolj poudarja tudi ko-evolucija, kjer se vrste razvijajo v soodvisnosti z drugimi vrstami. Na primer, rastline in njihovi opraševalci (kot so čebele) so pogosto predmet sočasne evolucije, kjer se spremembe v eni vrsti spodbujajo spremembe v drugi.
6. Kritika „samo” naravne selekcije
Danes mnogi znanstveniki menijo, da Darwin ni dovolj poudaril vlogo drugi evolucijskih mehanizmov, kot so:
·
Spolni izbor: Čeprav je Darwin omenjal spolni izbor, ko je šlo za izbiro partnerjev zaradi privlačnih lastnosti, je ta koncept dobil večjo pozornost pozneje. Spolni izbor, ki se nanaša na to, da posamezniki izbirajo partnerje na podlagi določenih lastnosti, ki niso nujno povezane z naravno selekcijo, je danes zelo pomemben pri razumevanju evolucije.
·
·
Horizontalni prenos genov: Med bakterijami in drugimi mikroorganizmi je prisoten tudi horizontalni prenos genov (med posamezniki iste vrste, ne nujno od staršev do potomcev), kar je mehanizem, ki ni bil znan v Darwinovem času, vendar ima velik vpliv na evolucijo teh organizmov.
·
7. Skrb za “nadaljnji razvoj” in kompleksnost
Darwin ni popolnoma razložil, kako nastanejo zelo kompleksni organizmi in kako se razvijajo biološke lastnosti, ki združujejo več funkcij. Zdaj imamo boljšo predstavo o evoluciji kompleksnosti, ki se dogaja postopoma, skozi postopne spremembe v genskem zapisu, vendar tudi prek procesov, kot so sodelovanje med različnimi vrstami ali sinergistični učinki.
8. Novi vpogledi v hitrost evolucije
Darwinova teorija je predpostavljala, da evolucijski procesi potekajo počasi in postopoma. Vendar pa raziskave v zadnjih desetletjih kažejo, da se lahko evolucija včasih zgodi tudi zelo hitro, še posebej v manjših in izoliranih populacijah ali v odzivu na drastične spremembe okolja (npr. v primerih novejše evolucije pri bakterijah in virih).
9. Evolucija skozi skupine (kin selekcija in selekcija na ravni skupnosti)
Darwinova teorija se je osredotočala predvsem na posameznike, vendar so sodobne teorije pokazale, da so pomembni tudi nivoji evolucije znotraj skupin, kot je kin selekcija (ko se posamezniki žrtvujejo v korist svojih sorodnikov), ali selekcija na ravni skupnosti, kjer so lahko prednosti skupine, kot so skupno preživetje, pomembne za evolucijo.
Kljub tem popravkom pa je Darwinova osnovna ideja o naravni selekciji kot glavnem motorju evolucije še vedno osnova sodobne evolucijske biologije. Razumevanje, da se evolucija dogaja skozi zapletene mehanizme, ki vključujejo ne samo selekcijo, temveč tudi druge dejavnike, omogoča bolj celovit pogled na to, kako se življenje razvija skozi čas.
Moški ego je krhka zadeva, 11.06.2025 ob 19:20
Boš zdaj zadovoljen in zadovoljen?
Darwinova teorija naravne selekcije je bila ključna za razvoj moderne evolucijske biologije, vendar so skozi čas znanstveniki izvedli različne popravke in dopolnitve te teorije. Nekateri od teh popravkov so bili potrebni zaradi novih odkritij, ki niso bila znana v Darwinovem času. Tukaj je nekaj glavnih popravkov in dodatkov:
1. Mendelova genetika (XX. stoletje)
Darwin ni imel dostopa do Gregorja Mendla in njegovega dela o dedovanju, ki je temeljilo na zakonih dednosti. Mendelova genetika je pojasnila, kako se geni prenašajo iz generacije v generacijo. V Darwinovem času ni bilo jasno, kako točno se dedujejo značilnosti, vendar je danes jasno, da so geni osnovna enota, ki vpliva na evolucijske spremembe.
2. Moderni sintetični pristop k evoluciji (Evolucijska sintetična teorija)
V prvi polovici 20. stoletja je prišlo do združitve Darwinove teorije naravne selekcije z Mendelovimi zakoni dedovanja ter z biogeografijo, paleontologijo in drugimi področji biologije. To je postalo temelj moderne sintetične teorije evolucije. Ta teorija združuje:
Darwinovo naravno selekcijo
Mendelovo genetiko
Populacijsko genetiko
Paleontologijo
Ekologijo
S tem so bile odstranjene nejasnosti in pojasnjeno, kako se spreminjajo pogostosti genov v populaciji skozi čas.
·
3. Teorija genetske driftnosti (Nedovoljeno selektivno prilagajanje)
Medtem ko Darwinova teorija temelji predvsem na naravni selekciji, je kasneje prišlo do spoznanja, da lahko tudi genetska driftnost (naključne spremembe v frekvencah genov v populaciji) igra pomembno vlogo v evoluciji. Genetska driftnost se nanaša na naključne spremembe v genetskem sestavu populacije, ki niso nujno povezane z naravno selekcijo.
4. Epigenetika
Evolucijski procesi, ki jih je Darwin opisal, se osredotočajo na spremembe v DNK, vendar so kasnejša odkritja pokazala, da so lahko za evolucijo pomembni tudi epigenetski mehanizmi. Epigenetika preučuje spremembe v izražanju genov, ki niso posledica sprememb v DNA, temveč zaradi okoljskih dejavnikov. To pomeni, da okolje lahko vpliva na to, kako se geni izražajo, kar lahko vpliva na evolucijske spremembe.
5. Ko-evolucija in evolucija v ekosistemih
Darwinova teorija naravne selekcije je temeljila predvsem na tekmovalnem boju za preživetje med posamezniki znotraj iste vrste. Vendar pa se danes vse bolj poudarja tudi ko-evolucija, kjer se vrste razvijajo v soodvisnosti z drugimi vrstami. Na primer, rastline in njihovi opraševalci (kot so čebele) so pogosto predmet sočasne evolucije, kjer se spremembe v eni vrsti spodbujajo spremembe v drugi.
6. Kritika „samo” naravne selekcije
Danes mnogi znanstveniki menijo, da Darwin ni dovolj poudaril vlogo drugi evolucijskih mehanizmov, kot so:
·
Spolni izbor: Čeprav je Darwin omenjal spolni izbor, ko je šlo za izbiro partnerjev zaradi privlačnih lastnosti, je ta koncept dobil večjo pozornost pozneje. Spolni izbor, ki se nanaša na to, da posamezniki izbirajo partnerje na podlagi določenih lastnosti, ki niso nujno povezane z naravno selekcijo, je danes zelo pomemben pri razumevanju evolucije.
·
·
Horizontalni prenos genov: Med bakterijami in drugimi mikroorganizmi je prisoten tudi horizontalni prenos genov (med posamezniki iste vrste, ne nujno od staršev do potomcev), kar je mehanizem, ki ni bil znan v Darwinovem času, vendar ima velik vpliv na evolucijo teh organizmov.
·
7. Skrb za “nadaljnji razvoj” in kompleksnost
Darwin ni popolnoma razložil, kako nastanejo zelo kompleksni organizmi in kako se razvijajo biološke lastnosti, ki združujejo več funkcij. Zdaj imamo boljšo predstavo o evoluciji kompleksnosti, ki se dogaja postopoma, skozi postopne spremembe v genskem zapisu, vendar tudi prek procesov, kot so sodelovanje med različnimi vrstami ali sinergistični učinki.
8. Novi vpogledi v hitrost evolucije
Darwinova teorija je predpostavljala, da evolucijski procesi potekajo počasi in postopoma. Vendar pa raziskave v zadnjih desetletjih kažejo, da se lahko evolucija včasih zgodi tudi zelo hitro, še posebej v manjših in izoliranih populacijah ali v odzivu na drastične spremembe okolja (npr. v primerih novejše evolucije pri bakterijah in virih).
9. Evolucija skozi skupine (kin selekcija in selekcija na ravni skupnosti)
Darwinova teorija se je osredotočala predvsem na posameznike, vendar so sodobne teorije pokazale, da so pomembni tudi nivoji evolucije znotraj skupin, kot je kin selekcija (ko se posamezniki žrtvujejo v korist svojih sorodnikov), ali selekcija na ravni skupnosti, kjer so lahko prednosti skupine, kot so skupno preživetje, pomembne za evolucijo.
Kljub tem popravkom pa je Darwinova osnovna ideja o naravni selekciji kot glavnem motorju evolucije še vedno osnova sodobne evolucijske biologije. Razumevanje, da se evolucija dogaja skozi zapletene mehanizme, ki vključujejo ne samo selekcijo, temveč tudi druge dejavnike, omogoča bolj celovit pogled na to, kako se življenje razvija skozi čas.
Hvala za prilepljeno!
Vidiš, da ni bilo tako težko!
Saj se mi je zdelo, da ni Darwinova teorija ‘pod vprašajem’, ampak so jo samo ustrezno dopolnili z novejšimi spoznanji, ki so dejansko samo utrdili.
Nostradamusov Mihec, 11.06.2025 ob 19:13
Ne, to cerkvenjaki sami navajajo v svojih člankih.
https://marija.si/marija-pomagaj/milostna-podoba-marije-pomagaj/zgodovina-milostne-podobe/
Govorim o njeni podobi, ne koliko je bila stara, ko je rodila. Tega nihče ne ve, ker ni bilo “župnih” knjig za rajo, čeprav so bili Rimljani, njihovi okupatorji kar natančni. Stara že ni mogla bit, ker je bilo takrat starih bore malo. Morda jih je imela celo samo 6 kot Mohamedova Ajša, ko so jo oplodili. Tudi taki primeri so v svetu poznani. Hvala bogu za ateizem, mi vse te religiozne bebarije res hudo dol visijo.
tukaj nisi nič adekvatnega povedal, še vedno ni niti enega samega dokaza o Marijini starosti. Torej od kod to nakladanje? Mufti?
Ni znanstvenega dokaza, da je rodila pri 12. letih. Tudi bog ni znanstveno dokazan, ne vesoljni potop, ne razpolovitev morja. Ni znanstvenih dokazov. Sveto pismo jemljite kot alegorijo. Saj je zgoraj en napisal, da je bilo napisano za tiste čase. Krščanstvo se že 2000 let ni spremenilo, zadeve nimajo dokazov, medtem ko je znanost ogromno napredovala.
A je tako težko razumet, 12.06.2025 ob 08:11
Ni znanstvenega dokaza, da je rodila pri 12. letih. Tudi bog ni znanstveno dokazan, ne vesoljni potop, ne razpolovitev morja. Ni znanstvenih dokazov. Sveto pismo jemljite kot alegorijo. Saj je zgoraj en napisal, da je bilo napisano za tiste čase. Krščanstvo se že 2000 let ni spremenilo, zadeve nimajo dokazov, medtem ko je znanost ogromno napredovala.
TTočno tako, ljudje pač radi živijo v pravljicah