Rotvajler
Saj ti me poznaš in se ti zdi, da je to pes zame ali ne? Pa glede družine me zanima, bi to šlo?[/quote]
A resno sprašuješ?
Načeloma bi šlo, če bi vzel pravega psa (niti pod razno in niti pod slučajno nobenega iz slovenske vzreje – mi je prav žal, ampak tako to pač je) in če bi se vsi skupaj spokali v šolo (tapravo seveda) in to takoj. Pa tak pes mora delat. Niso dovolj samo sprehodi, pa valjanje po kavču. Zdej, če se ti da preživet vsaj vsak drug dan po par ur na poligonu…
Rottweilerka Agi, ki jo imajo moji starši, bo stara že osem let in v vseh teh letih nismo imeli prav nobenega incidenta glede nje. Je razigrana, rada teka po sadovnjaku. Ne mara le tujih mačk (le domače) in domačih račk, ki ji kradejo hrano sem pa tja. 
Vsak jo lahko poboža, saj do tujcev ni napadalna. Je pa res, da jo imajo le doma okoli hiše, na sprehod je pa ne vodimo več, odkar je odrasla. Veliko premočna je za kateregakoli od nas in ko potegne, potegne tako, da se vsi zvrnemo. Poleg tega bi ji morali nadeti še nagobčnik, tega pa ne želimo. Sicer ima pa dovolj prostora okoli hiše. Je pa zelo družabna psička. Imajo doma še eno starejšo manjšo mešanko, ki je sicer gluha (tako že našli) in jo je normalno sprejela. Jaz sem glede psov takega mnenja: “Kakršen lastnik, tak pes!”
Sama sem bila lastnica čistokrvne dolgodlake nemške ovčarke, ki smo jo morali uspavati zaradi kožnega raka. Ko bom imela priložnost, se bom ponovno odločila za nemško ovčarko.
Lep pozdrav!
No pa še moje skromno mnenje, ko sem jaz počitniško delala v trgovini z živalmi in sem morala nahranit pasje mladiče se mi je pri rotvajlerju dopadlo to, da je lepo sedel, ko sem jaz odprla boks in počakal, da sem brikete stresla v pososdo in šele nato začel jest, druge pasme, sploh zlati prinašalec, ki ga vsi tako hvalijo kak je to družinski pes je pa skakal do stropa in me ugriznil, ko sem mu stresla brikete…….če boš le imel voijo in čas za šolo bo pes prav tako primeren za družino, če le ne bo imel zajeb****a karakterja, kar se pa lahko zgodi pri vsaki pasmi, drugače sem pa sama imela malamuta, ki je imel res pravi karakter.
RW je delovna pasma, kar pomeni, da bo brez prave psiho-fizične zaposlitve razvil nezaželjene vedenjske vzorce, ki pa jih boste zelo težko ali celo nemogoče odpravili. RW brez stalnega učnega “drila” postane preveč dominanten, težko vodljiv, prevzame pa vlogo alfa samca kdrela – v tem primeru vas, družinskih članov. S psom, ki ima vedenjske motnje, je zelo težko živeti, saj je lastnik v nenehnem stresu, pes pa sila nepredvidljiv. Tak pes običajno nima pozitivnega odnosa do žive (človek, druga žival) ali nežive okolice (destruktivno vedenje).
Na našem tečaju za pridobitev BBH izpita bil gospod s psico. Vsi tečajniki so se psičke bali, ker veliko renčala, občasno lajala in se pri neki uri (vaja prostor z odlaganjem) zakadila v lastnika.
Osebno ti ne priporočam RW – posebej še, ker je zelo drugačen od NO, o katerem si govoril ti. Moraš se zavedati, da je NO uvrščen med ovčarske pasme, ki so tudi sicer veliko bolj prilagodljive človeku, prijaznejše, naklonjene drugim živim bitjem + veliko lažje je doseči poslušnost pri psih iz FCI1.
Absolutno ne RW, tudi če boš slišal, da niso problematični. Verjamem, da so lahko ob pravem človeku in gospodarju imenitni psi. Pred kratkim je bil v reviji MOJ PES predstavljen RW. Mogoče si prebereš kaj o njem.
Tudi v SLO so odlični vzreditelji, in ne razumem YO, ki je proti SLO vzrediteljem. Za vzrejo RW je potreben vzrejni pregled in drugi specialni pregledi (kolki, komolci), sicer ne dobiš vzrejnega dovoljenja.
Osebno ti priporočam:
– če ste zelo (celo nadpovprečno) aktivna družina (morje, izleti, gore) – BorderColie
– če ste povprečno aktivna družina z otroki (morje, izleti …) – labradorec ali SmoothCollie
– če iščete inteligentnega psa – pudl (koder)
– če iščete ovčarskega psa – nizozemski, hrvaški, nemški, švicarski, avstralski ovčar
– ne priporočam lovskih pasem zaradi izrazitejših nagonov
– prijazen in zelo impozanten je tudi bauceron (zelo zaščitniški do otrok)
– zelo dobra, a premalo poznana pasma je hovavart
LP
joj, no tako obnašanje pa res ni odvisno od pasme, ampak od naučenosti.
naš zlatko se ne bo pritaknil hrane, dokler mu ne rečeš – lahko. tako dolgo bo sedel poleg sklede in te gledal.
pa mu maham s posladkom direkt pred gobcem, preden me ne pogleda v oči in umakne pogleda s hrane, ni šans, da mu prileti kaj v usta…
valjda, če imaš nevzgojenega psa, da te bo ugriznil. pa naj bo zlatko, ali pa doberman
Poznam vzreditelja rottweilerjev in posledično tudi kar nekaj teh psov, predvsem samic, pa tudi nekaj samcev in so vsi povrsti neproblemtični psi – res pa so bili odločno vzgajani vse od prvega dne. Veliko so v stiku z otroci in našim kokeršpanjelom, pa nikoli nobene težave, pravzaprav je naš koker bolj oster kot tile rottweilerji
Tako kot pri vseh psih je stvar v dobri vzgoji, res pa je, da medtem ko je pri malih psih lahko napad malenkost, je en sam ugriz takega psa lahko katastrofalen. Torej če se odločiš zanj, pamet v roke in zavedaj se, da boš moral v tega psa vložit veliko časa in energije.
Razumi me drugače: kolki in komolci OK, karakter pa?
Jaz tega pač nekomu, ki ima otroka, ne bi priporočala. Ne zaradi pasme, ampak zaradi vzreje kot take. RW-jev v Sloveniji je kar nekaj zelo OK (pred kratkim je eden preminil), ampak vsi so uvoženi iz tujine.
Tako to je, pa mi je prav žal. Če pa ti, amaterka, veš za dobrega vzreditelja v Slo, pa hvala nevemkomu že, jaz ne.
joj, no tako obnašanje pa res ni odvisno od pasme, ampak od naučenosti.
naš zlatko se ne bo pritaknil hrane, dokler mu ne rečeš – lahko. tako dolgo bo sedel poleg sklede in te gledal.
pa mu maham s posladkom direkt pred gobcem, preden me ne pogleda v oči in umakne pogleda s hrane, ni šans, da mu prileti kaj v usta…
valjda, če imaš nevzgojenega psa, da te bo ugriznil. pa naj bo zlatko, ali pa doberman[/quote]
Najbolj fino se je oklicat za poznavalca pasem, ko spoznaš po enega predstavnika vsake pasme. Pa fejst se nalimat na pasmo, ker to razblini marsikateri dvom.
Se sploh ne čudim, da imamo toliko problematičnih psov, hkrati pa sem vesela, da nimamo več travmatičnih dogodkov v povezavi s psi.
Aja, un “betoven” je bil tudi faca, pa uni dalmatinci, pa “lesi”… To je, da bi se kar stopil, res.
Ker imam sama večjo pasmo psa, poznam dosti ljudi z podobnimi psmi. Tudi rottweilerje. Priporočam ti, da si podrobno prebeš vse o pasmi in pomisliš, če boš zdržal. Ti psi znajo bit precej dominantni. Če si trmast, če si dosleden in imaš dosti časa, ja. Ampak! Psa kupi z rodovnikom pri dobrih vzrejnikih. Resno. Če boš dobil nerodovniškega, lahko dobiš psa z napačnim karakterjem in drugimi napakami. Tukaj ne gre samo za izgled. In obišči jih kar nekaj, se pozanimaj o vsem pri vzrejnikih.
Ko (če) ga kupiš, so majhni tako prisrčni itd.. da ljudje delajo velikansko napako. Joj, kakšen cuker, skoči nate, joj kako prisrčno… te gricka za roko, nogo ipd,… te ne moti, ker je taki mali cuker. TO SO NAPAKE! Prvi dan ga pustiš, da se navaja. TAKOJ drugi dan začneš z vzgojo. Dosledno. So kot otroci, ki poskušajo, kako daleč lahko gredo. Jaz bi kupila psa recimo nekje sred poletja, da ga lahko peljem v malo šolo že kar jeseni.
No, poznam enega rotta, ki je bil napadalen kot živ hudič. In pa tudi enega, ki je bil kot muca. Brez povodca, prijazen. Rott zna bit zelo družinski pes, ampak treba je pravilno začet. Kakšne imajo ljudje izkušnje z njimi, ti ne bo marsikaj koristlo. Ker pes je ogledalo lastnika. Tako, kot delaš z njim, dela pes z tabo in ostalimi. Psa nikoli kaznovat z udarcem. Gobec v urin (ko se navaja čistoča), NE. Bodi prijazen, bodi DOSLEDEN ( še 10x ti rečem ), bodi bolj trmast od psa. V glavnem, vso srečo, če ga boš kupil. Rodovniškega, res. Nimam popolnoma nič proti mešancu, ne grajam tiste, ki imajo mešance, konec koncev je tudi eden moj mešanec. Rotta bi jaz definitivno izbrala rodovniškega, brez vedenjskih napak, pri dobrem vzreditelju.
Najlepša hvala vsem za mnenja, malo so me res zmedla….ampak to niso heci, je živo bitje in tehten premislek je vsekakor potreben. Če ga kdo ima in ga je pripravljen “pokazat” recimo sprehod, bi se z veseljem pridružil,da ga vidim v živo.
Imamo že drugega rotvajlerja,meni so zakon.Prosto se giblje po kmetiji,spi v hiši-nima pesjaka.Je izredno miren pes ,laja samo če kdo pride k hiši in nas ni zraven,zalaja pa tako da se vse strese.Je pa točno tak kot je en post zgoraj….hihi….ja res godrnja kot bi renčal-našmu samo rečeš a bova klope pogledala in potem renči,renči ko prenehaš se pa spet privije k tebi in hoče še.
Ko mu nesem hrano mu ukažem sedi in uboga,nima kaj planiti nad hrano,ti si gospodar.Posebno rad ima mene,kamorkoli grem gre z mano,sedi na robu njive jaz plevem zunaj 30st in se ne premakne.Če ga doma zaprem , hoče vse razsuti,čez balkon bi skočil in prišel do mene.In res je na obiskovalce se leno naslone -češ čohaj me.Če ga kdo grdo zavrne ,spodi si to zapomni,ko tak človek drugič pride na dvorišče laja nanj.
Ponoči je popolnoma tiho,ne maram psov ki lajajo cele noči.
Če misliš nabaviti rotvajlerja moraš imeti čas se ukvarjati z njim,pes zaprt v pesjak postane zverina.
pozdrav,imela sem že nekaj psov,vedno samičke,prvi je bila mešanka med volčjakom in prinašalko-bila je poslušna a nezaupljiva in ni marala otrok.par let smo imeli prinašalko pa jo je avto povozil kar nekaj let nič ,pri sinovih 15 letih smo se odločili za rotvaljerko,ko smo jo kupili je imela 5 mesecev ,pri 8 sva šli v šolo le osnone zadeve ,BIla je zelo ubogljiva,poslušna,rada je imela vse ljudi,tudi z živalmi se je ujela ,nihče se je ni bal ,ker je bila zelo prijazna do vseh,nikoli napadalna in ničesar kar tej pasmi očitajo žal pa smo jo pri petih leti morali uspavati ker je bila polna metastaz,nato smo imeli še psičko mešanko iz zavetišča,in bordercollija.Vsi o bili prijazni,ubogljivi a naj omenim ,da najbolj prav rotvajlerka-IN NAKONCU NAJ POVDARIM NI NAPADALNIH PSOV PSE VZGAJAMO LJUDJE IN ČE GA LEPO VZGAJAŠ ;Z NJIM LEPO RAVNAŠ BO TA PES TAK DA TI BO VEDNO V PONOS IN VESELJE
