Že dolgo vrsto let me muči vprašanje, ali imajo na javni televiziji, zlasti pa na radiu, neko svojo slovenščino, katere osnovna značilnost je sistematična neuporaba oziralnih zaimkov. Namesto preprostih in jasnih odvisnikov, ki jih uvedemo s “ki”, “kateri” ipd. uporabljajo pojasnjevalne vrinjene stavke, ki so včasih kar dolgi in moraš potrpežljivo čakati, da se osnovni stavek nadaljuje. Rezultat so včasih prav mučne “prustovske” (oprosti, Marcel) klobase.
Je morda še kdo opazil to – vsaj zame – zoprno značilnost?
Morda ima kdo kakšno informacijo ali idejo od kod tak manierizem, ki sem ga opazil samo na javnem RTV (je to morda stvar kakšnega lektorja, ki je uveljavil svoj osebni okus, ali pa gre za navado, ki se je med novinarji razširila sama)?
Če kdo ne ve, o čem govorim, naj malo bolj pazljivo prisluhne npr. radijskim dnevnim informativnim oddajam.

Opazila, opazila … Tudi tisto “zahodno od nas bo vreme vetrovno” – ali je težko reči v italiji ali kaj? Pa tiste “drevi” in podobne izraze, ki jih živ človek ne more izustiti, pa naj se še tako trudi.

Če sem prav razumel, je imel Mirko v mislih nekaj drugega;
stavke, kot se jih tvori v nemščini. Vsaj Marcel j.r. se tako izraža.

Ja, res je, včasih je treba kar malo razmišljati, da ugotoviš, od kod se nadaljuje stavek.
Pri “zahodno od nas” je problem, da je to samo skrajni severovzhod Italije, ne pa Rim, Genova, Sicilija ipd.
Drevi je meni čisto všeč.