Rubež!

Pozdravljeni!

Pri prebiranju odgovorov na vprašanja sem opazil, da se vsi odgovori nanašajo na izvršbo v skladu z ZIZ. Nekatera vprašanja pa so se nanašala tudi na davčne dolgove, ki pa se jih izterjuje po ZdaVP-2. Tu bi navedel nekaj pomembnih razlik med predpisoma oz. postopkoma.
1. Davčni izvršitelji pri prvem poskusu rubeža premičnin nimajo odredbe sodišča za nasilen vstop. Kakor jaz razumem ZdaVP-2, pa nisem nikjer zasledil, da brez le tega lahko vstopijo v stanovanje, kjer ima dolžnik – fizična oseba, stalno ali pa začasno prebivališče in tam rubijo njegove premičnine. Lahko sicer vstopijo v stanovanje, če jim to dovoli polnoletni stanovalec a ne smejo ničesar zarubiti (odvzeti), saj člena, ki bi jim to dovolil brez odredbe sodišča, v ZdaVP-2 ni. Odstavek, ki govori o tem, da lahko vstopijo v stanovanje z namenom rubeža samo na podlagi pisne odredbe sodišča, pa je.
2. Razlika med predpisoma je tudi v tem, da lahko sodni izvršitelji zarubijo premičnine, ki jih ima dolžnik v posesti oz. v lasti, davčni pa samo tiste, ki jih ima v lasti. Da razložim. Če imate v posesti vozilo in je iz prometnega dovoljenja razvidno, da niste lastnik, vam ga lahko sodni izvršitelj kljub temu zarubi., davčni pa ne. Zato je priporočljivo sodnemu izvršitelju za vpis v rubežni zapisnik dati izjavo, da ga nimate v posesti, ne pa da ni vaš.
3. Ne vem sicer kako pri rubežu vozil postopajo sodni izvršitelji, sem pa zasledil, da davčni izvršitelji rubijo vozila “na daljavo”. Pri tem govorim o tem, da jih rubijo le na podlagi vpogleda v evidenco reg. vozil, kljub temu, da jih fizično niso našli. Torej sploh ne vedo, če vozilo obstaja. Vedo le, da je dolžnik pač lastnik nekega vozila. Potem spišejo rubežni zapisnik, kjer je pač navedeno, da so zarubili to vozilo (čeprav ga niso videli), nadalje pa še piše, da so ga pustili pri dolžniku v hrambi (kako lahko to naredijo, če lastnik s tem ni soglašal oz. to podpisal). Davčni izvršitelj nato pošlje rubežni zapisnik v Ajpes, kjer vpišejo rubež vozila v RZPP. S tem namreč davčni organ pridobi posestno zastavno pravico na vozilu, kar mu tudi uspe, saj na Ajpesu zabeležke o tem, da davčni izvršitelj vozila sploh ni našel (torej ga posledično ni mogel zarubiti – odvzeti), v rubežnem zapisniku ni. Davčni izvršitelj obenem rubežni zapisnik pošlje tudi dolžniku, ki se pač s tem, da so mu vozilo zarubili (ima ga sicer v hrambi a ga brez dovoljenja davčnega organa ne more registrirati in ne sme uporabljati), sprijazni. Sploh pa, ko dobi še z Ajpesa potrdilo, da je njegovo vozilo zarubljeno.
Prosim, da potrdite oz. zavrnete moje tri zgornje trditve (prosim za navedbo zakonskih členov). Če so moje trditve pravilne, je namreč zelo žalostno, da glede tega ni še nihče nič napisal oz. ukrenil (če pa je, tega v laični javnosti ni moč zaslediti). Vsekakor pa bo vaša razlaga v veliko pomoč marsikomu.

Lp Boris

Pozdravljeni,

Pred dvema dnevoma me je obiskal rubežnik in ker me ni bilo doma, mi je na vratih pustil opozorilo pred nasilnim vstopom. To opozorilo ni vsebovalo niti podpisa, niti ni naveden datum naslednjega obiska rubeznika. V kuverti z obvestilom sem dobil tudi poloznico. Takoj, zjutraj ob 8.15 uri sem kontaktiral rubeznika in ker ni imel casa me je na hitro odslovil ces da me bo poklical v roku pol ure. Do danes me ni poklical – torej ze drugi dan. Kaj mi svetujete. Zahvaljujem se vam za odgovor

Spoštovani,

Če je to potrebno za opravo izvršilnih dejanj, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire.

Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, opravi izvršitelj na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi, nasilen vstop, pri čemer mora zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju oziroma sta kakorkoli drugače udeleženi v postopku izvršbe.

Izvršitelj pred odhodom na kraj oprave izvršilnih dejanj ne sme obvestiti zavezanca, niti na kak drug način povzročiti, da slednji za to izve, razen takrat, ko gre za prisilno izpraznitev prostorov oziroma, če je obveznost obvestitve določena z zakonom, drugim predpisom ali aktom organa, ki je določil izvršitelja.

S spoštovanjem!

Glede mojega vprašanja (rubež pri napačni osebi), objavljenega 11.03.14 ob 07:32, bi imel dodatno vprašanje: ali je kdo KAZENSKO odgovoren? Hvala in lep pozdrav

Miha K., Ljubljana

Spoštovani,

Dne 11.03.14 ob 07:32 sem opisal konkretni primer. Detektiv je izdal pisno izjavo, da dolžnik biva na določenem naslovu, v določenem stanovanju. Sama pisna izjava je že na videz površna in ne vsebuje nobenega “dokazila” o dejanskem stanju. Rubežnik je na podlagi te izjave opravil rubež v tem določenem stanovanju. Vendar pa je pravi stanovalec v tem stanovanju dejansko tretja oseba, ki z dolžnikom nima nobene zveze. Kasneje se je ugotovilo, da je detektiv malomarno zbiral podatke in je podal neresnično izjavo, rubež pa je bil dejansko opravljen pri napačni osebi. Tej tretji osebi se v nadaljevanju nihče ni opravičil in ji ni nihče priznal svoje napake. Izvršitelj se ostro sklicuje prav na izjavo detektiva in absolutno zavrača kakršno koli krivdo.

V odgovoru ste podali mnenje, da je za nastalo škodo odgovoren detektiv. Za odgovor se vam zahvaljujem.

V nadaljevanju me zanima, ali v tem primeru obstaja tudi kazenska odgovornost? Npr. za detektiva ki je podal lažno izjavo, ali za ekipo izvršitelja ki je nezakoniti rubež izvajala, ali za odgovornega izvršitelja ki še vedno trdi da je bilo vse izvedeno pravilno in zakonito, ali za sodišče ki prav tako ni ugotavljalo da je bilo z rubežem kar koli narobe? Zanima me torej, koga je v tem primeru možno kazensko ovaditi.

Po mojem mnenju bi ekipa izvršitelja morala informacijo detektiva prepoznati kot pomankljivo in dvoumno, sploh po tistem ko ji je napadena tretja oseba jasno in nedvoumno predstavila dejansko stanje na kraju, pred pričetkom rubeža. Menim, da izključno samo (površna) izjava detektiva izvršitelju ne daje podlage za tako oster poseg v zasebnost, kot se je v tem primeru zgodil. Je moje mnenje pravilno?

Ponovno vnaprej hvala za odgovor.

Miha Kovač, Ljubljana

Spoštovani,

Sicer sem jaz tisti, ki toži vendar imam vseeno vprašanje. In sicer tožba je postala pravnomočna že pred 1letom, rubežnika nisem kontaktiral, ker sem mislil, da rubež on opravi, vendar, ker na to ni nič kazalo sem se le obrnil nanga, ta pa mi je “izstavil” račun za plačilo varščine. Niso vsi stroški povezani s tožbo stvar tožene osebe in ne upnika?

In ali se mi sploh splača plačat varščino v višini xxx EUR, če oseba živi v stanovanju/hiši v lasti njenih staršov in tožena oseba nima premičnih stvari v lasti? In ali lahko rubežnik rubi stvari, ki so v tujini?

Za vaš odgovor se že v naprej iskreno zahvaljujem.

lep pozdrav,
Urban U.

Spoštovani,

lahko bi šlo za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja: Kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje ali zaprte prostore ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani ali mu na drug način onemogoči njihovo uporabo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

varščino mora plačati upnik. Potrebno pa je te stroške priglasiti kot nadaljnje izvršilne stroške, tako jih v končni fazi nosi dolžnik.

Za rubež v tujini je potrebno sprožiti postopek čezmejne izvršbe.

S spoštovanjem!

Spoštovani….

Pred tednom dni so na naš naslov prišla dva rubežnika, zaradi dolga 482 EUR, ki ga je imel brat do neke banke, vendar je brat v tujini. Rubežnika sta rekla, da lahko opravita rubež na tem naslovu, ker ima brat tukaj prijavljeno stalno prebivališče, čeprav je lastnik nepremičnin in premičnin mama. Kljub pojasnilom, da brata ni tukaj in da je lastnik vsega mama sta začasno zarubila cepilec za drva in rekla, da če do 18 ure ne poravnamo dolga pridejo po cepilec, mama je isti dan šla na pošto in plačala dolg 482 EUR.

Zanima me če sta rubežnika lahko kljub temu da lastnik ni brat, zaradi njegovega dolga zarubila premičnino, ki je v lasti matere?

Zanima me tudi kako napisati ugovor.

Za vaš odgovor se že v naprej lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Darko

Pozdravljeni.

Na uradnem naslovu podjetja d.o.o. rubežnik ni našel nič.
Ali lahko pride na stalni naslov direktorja?

Pozdravljeni.

Z sestro sva solstnika vsak 1/2 parcele in nepremicnine ( uporabne bivalne povrsine 62kvadratov ). Ni opredeljeno kaj je njen delez in kaj moj. Kako lahko sodisce doloci kaj je njeno kaj je moje, kako gre to v prodajo…? V hisi zivimo oce, mama, sestra in jaz…Imamo locena gospodinjstva! Glede na to da bo izversitelj vsak cas prisel me zanima naslednje.
Ali lahko izversitelj vstopi v prostore v katerih jaz ne prebivam in je na vratih napisano npr. mamino ime in priimek?
Kaj ne sme odnesti oz. zarubiti ( izvrsba je za 27.000 eurv )?
Namrec izversitelj je Hojs iz Kamnika, ki je baje ”norc” kar se tice tega…

hvala za info

Pozdravljeni!

Zanima me še kam podati ugovor tretjega , ce stvari ki so bile zarubljene niso bile dolznikove?

hvala

Spoštovani,

izvršitelj lahko zarubi premičnine, katere najde v stanovanju, kjer ima dolžnik bodisi stalno bodisi začasno prebivališče, čeprav niso last dolžnika.

Lastnik ima v tem primeru na voljo pravno sredstvo – ugovor tretjega.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

kolikor stavba, v kateri živi direktor ni v lasti podjetja, rubežnik nima pravne podlage za rubež na stalnem naslovu direktorja.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

v prodajo gre polovica premoženja – nepremičnine, kljub temu, da ta ni razdeljena. Je pa res, da se take nepremičnine težje prodajo.

Upnik lahko zarubi vso premično premoženje, ki se nahaja na naslovu vašega stalnega prebivališča.

Lastnik stvari ima na voljo ugovor tretjega: Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.
Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka.
Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona.
Rok za odgovor na ugovor je osem dni.
Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen.

Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo.
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne.
Vložnik ugovora lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

ugovor tretjega se vloži na sodišče, ki vodi postopek izvršbe.

S spoštovanjem!

mene zanima kateri trije meseci so to? ali od datuma zadnjega sklepa sodišča ali od datuma ugovora na izvršbo?

Pozdravljeni!

Mi imamo povsem drug problem. Starša sta kupila hišo na javni dražbi lani februarja 2013. Preden so vknjižili mojo mamo kot lastnico je trajalo več kot eno leto (maj 2014), ker so se pritoževali (prejšni lastniki) na vse možne načine kar je šlo- seveda da so zavlačevali. Ko je dobila mama potrdilo iz zemljiške knjige da je lastnica je odšla k njim da bi se dogovorila za rok oz. datum da se odselijo. Ko sma prišle do hiše ni noben odprl. Zato smo se doma odločili da pošljemo priporočeno in navadno pismo, kjer je pisalo rok izselitve-30 dni. Priporočeno pošto smo dobili nazaj kr jo seveda niso dvignili. Zato smo še večx odšli na vrate naše hiše in nihče ni odprl- vsi avtomobili so bili doma in luči v hiši prižgane. Vdret seveda nismo upali, kr to ni uradna pot da se jih rešimo. Nato je mama klicala na domač telefon in se je javil ta moški ki je bil prej lastnik te hiše da še nič ni uradno in da naj ne gnjavimo. Potem se odločita mama in ata da gresta spet k njim da bi se dogovorili kdaj bodo izselili svoje stvari. In spet ni noben odprl vrat kljub temu da so gorele luči v hiši, zato je ata probal na kljuko in odprla so se vrata..Ženska ki je bila 1/2 lastnica ( +1/2 njen mož) je takoj priletela k vratom in se smejala ko-da naša dva govorita nore šale. Nato sta povedala datum kdaj se morejo izselit, ženska pa se je še vedno smejala. Ko je prišel ta datum za izselitev sta mama in brat odšla tja da bi popisali števce. Ko sta prišla pred vrate je od znotraj priletel njihov sin in mamo porinil po stopnicah. Brat ga pa je samo primil in se obvladal da ne bi prišlo do pretepa. Prišla je policija-naredili niso nič. Mama je šla k zdravniku in ga seveda prijavila. Dobro vemo da obstaja izvršitelj da jih spravijo ven z policijo – ampak to stane in traja…do več let.Oni bojo pa živeli v tuji hiši ne da bi mi dobili kakšen denar kr so naši podnajemniki.
Sramota tudi od sodišča- gre se jim glavno da skasirajo denar pol pa morš te zadeve sam reševat.
Je še kakšna druga rešitev kako se jih čim prej znebit? Razmišljamo tudi o odklopu elektrike in vode.
Hvala za odg, LP.

Spoštovani!

Moji starši imajo v lasti hišo, vendar so imeli na vratih že rubežnike in do zdaj so nekako urejali. Zanima me, ali lahko rubežniki pridejo tudi do mene. Jaz živim na drugem naslovu, imam v lasti stanovanje. Vem, da se lahko v primeru smrti, pred zaključkom izreka o dediščini, odpovem dedovanju. Ali lahko kaj naredim že času njunega življenja, ker se bojim, da bi posegli v moje premoženje. Prav tako bi se s fantom poročila in bo podedoval hišo, pa se boji, da bi lahko posegli v to hišo. Upam, da so najini strahovi odveč.

Najlepša hvala za odgovor!

Spoštovani,

mi vam lahko svetujemo le, da vložite tožbo na izselitev. Na podlagi pravnomočne sodbe pa lahko predlagate izvršbo na način, da se prejšnje lastnike in njihove stvari, fizično odstrani iz vaše nepremičnine.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

rubežniki lahko rubijo le stvari, ki so v lasti oziroma posesti vaših staršev. Kolikor niste porok, vaše nepremičnine ne morejo rubiti.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni..
Zanima me, ali se je res spremenil zakon, in lahko rubežnik rubi predmete tudi če niso v lasti osebe katere rubijo?
Moja polnoletna hči stanuje na mojem stalnem prebivališču in ji grozi rubež. Zanima me, ali lahko zarubijo stvari katere so v moji lasti in ne njeni?

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem

Spoštovani,

da, rubežnik lahko rubi predmete, ki jih ima v posesti dolžnik, čeprav ti niso njegovi.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni,

zanima me kako poteka rubež premičnin, če ima dolžnik, ki je slovenski državljan stalno prebivališče v tujini, začasnega bivališča pa nima.
Hvala.
Lp
J.B.

Spoštovani,

v takih primerih se rubež na premičnine navadno ne opravi.

S spoštovanjem!