Ruski predsednik Putin pravi: “Kdo lahko prepove Bitcoin ? Nihče.”
Anonimno 10899, 04.12.2024 ob 17:22
Aha, torej kupci bit konjev pomagate putlerju furati vojno, ko vas ne bo več rabil bo razprodal zaloge, cena bo padla ,nategnil vas bo na suho, imeli boste neke kode brez vrednosti, pravi denar pa si bo on pobral.
Res ste inteligentni , pravi diplomiranci !
Kode brez vrednosti?
Kaj pa imaš na papirju?
Za papirnati denar ali pa za Bitcoin nekaj dobiš izključno zato, ker tisti, ki ti nekaj daje v zameno smatra, da tisto, kar mu daješ ima vrednost.
Tako vrednost denarju dajemo ljudje in ne da je denar bilo kateri sam po sebi nekaj vreden.
Denar se smatra za akumulacijo energije. Ne kar neke energije ampak človeške.
Ljudje dobivajo plačo za svoje delo, kar pomeni, da plača predstavlja plačilo za akumulirano energijo, trud, ki so jo čez mesec oddali v delo.
Tisti, ki si dovoljujejo denar, kot je FIAT sami tiskati neomejeno in s tem, ko ljudje verjamejo v vrednost njihovega denarja pomeni, da oblastniki omenjenega denarja držijo pod oblastjo in kontrolo akumulirano energijo ogromnih množic, ogromne množice človeštva. Ker človek dela za denar se smatra, da človek DELA NA DENAR.
Denar tako tistim, ki se igrajo gospodarje sveta pomeni krmo za človeško živino. Človeška živina v tem primeru pomeni ljudje.
Tam kamor krmo-denar odvržejo, usmerjajo tam se hodi človeška živina napajati in krmiti.
Denar je tako preusmeril dejansko potrebo človeka in postal posrednik. Posrednik= trgovec.
Človek za življenje potrebuje substance, kot so voda, hrana, zrak itd. To je primarno za njegovo preživetje.
Denar mu je bil tako podtaknjen , kot posrednik za preživetje. Tako, da posrednik-denar omogoči pridobitev človeku nujno potrebnih elementov, kot so hrana, voda itd. S čimer je pri človeku povzročil, da ta po ovinku pride do potrebnega za preživetje in ne direktno, kot nekoč ali kot to imajo rastline in živali še vedno v svoji naravni okoliščini in življenju.
Človek se je podal v svet iluzije in fiktivne stvarnosti s tem, ko je dovolil, da denar postane posrednik med njim in tistem, kar mu je potrebno za preživetje.
Zato so gospodarji sveta tisti, ki uveljavljajo njihovo stvar, ki ji rečemo denar in to ljudje sprejmejo.
Ker denar ne raste na dreveseih niti na poljih ampak si vrednosti na papirjih izmišljajo in jih zapisujejo brez dejanske osnove in vrednosti ob enem pa si lahko privoščijo natisniti denarja, kolikor hočejo s tem tudi lahko manipulirajo in porabljajo akumulirano energijo človeštva na način, kot jim ustreza ali, kot hočejo.
Denar je tako postal PRVOBITNO SREDSTVO, ki med ljudi seje strah, zavist, žalost, nesrečo, zločine, bolezen in drugo hudo. Preprosto, zato, ker ga večina nima toliko, kot smatra, da ga potrebuje.
Ljudje smatrajo, da so srečnejši, če imajo denar. Kar jasno pove, da , če ga nimaš je posledica obratna in je človek nesrečen.
Ko se ljudje sprašujejo zakaj je vedno več ljudi opaziti , da so nesrečni je razlog temu to, da je vedno več človeške pozornosti in družbene veljave in dogajanja usmerjenega v denar in odvisno od denarja.
Ker je ta na eni strani s strani tistih, ki si lastijo oblast nad njegovim ustvarjanjem neomejen, kot bi bila sreča neomejena in bi je bilo polno, kolikor hočeš, je na drugi strani pro večini človeštva denar težko dobiti, ga težko več nakopičiti ob enem pa zaradi pomanjkanja tega je situacija obratna in je neveselja, nesreče, nelagodja na pretek, sreče pa le za odtenek.
Večina ljudi se sploh ne vpraša po denarju, kot kaj to je od kod je itd., ampak se le osredotoča na pridobovanje tega na razne možne načine. Pri tem tako večina ostaja gonilna sila, da se prevara in kraja sreče, veselja, razumnosti, srčnosti pri ljudeh , človeške enerigije dogaja v vedno večjem merilu in vedno hitreje. Kar človek občuti, kot, da se svet vedno hitreje vrti in mu življenje, ki ga živi hitro polzi iz rok, saj ima občutek, da čas hitreje teče pa čeprav zato ni kriv čas ampak je kriv denar in vera vanj, da je ta dobra stvar za človeka ne glede na to, da več, kot očitno tisti, ki so gospodarji denarju niso dobri ljudje.
Lažne in zločinske oblasti, kot so državna in druge podobne pravne oblasti, ljudem zapovedujejo vedno znova nove in nove dolgove, kot tudi davke. S tem človeka, ki se hoče ustaliti in si zagotoviti varnost in zadostno imetje za preživetje pehajo v to, da nikoli nima dovolj in mu vedno primanjkuje. S tem umetno ustvarjajo silo, ki človeka žene, da se peha za denarjem, da bi ga imel več, kot ga ima ali da ga sploh ima.
Tako tovrstno dogajanje opisujejo, kot tekoča in potrebna ekonomija, ke rbi v nasprotnem primeru, d abi človek imel zadostnost in bil neodvisen se več ne pehal za denarjem ekonomija pa bi stagnirala, saj človek ne bi bil več tako aktiven v njej, kot pa je sicer.
To je vsiljeno suženjstvo in lažna ekonomija. Kajti ekonomija se nanaša na ekonomičnost, na varčnost, racionalnost in podobno. Zločinske oblasti vsekakor niso ekonomične, saj, če bi bile ne bi bilo vedno več zakonov, vedno več davkov in birokratskih zadev ampak bi jih bilo manj, saj je tudi manj tega ekonomičnost in ne obratno.
Ker ljudje nimajo čistih misli in logike, ki ne bi bila disfunkcionalna zaradi lažne propagande in indoktrinacije ne opazijo mnogi, da vsakokrat, ko politika izvaja aktivnost v smislu izboljšanja ekonomija dela ravno nasprotno in ekonomičnost uničuje, dela proti ekonomičnosti in ne v smisel ekonomičnosti.
Prikazuje lažno, da bo nekaj uvedla, da bo iz tega prihranek v bistvu pa to kar uvaja ustvarja porabo in prekomerno pomanjkanje, kar vpliva na ekonomičnost večine posameznikov, da imajo manj in ne dovolj ali več.
Ne glede kakšna draginja se ustvarja umetno pa povsod imajo te zločinske oblasti zase luksuz in ogromno nakopičeno vrednostno zadostnost. Tako ves čas preusmerjajo energijo množice ljudi samo v svojo posameznikovo in redko okoliščino. Oni bogati v vseh časih in dogajnajih po svetu, na drugi strani narodi vedno podrejeni, nezadostni, nepovezani in obubožani.
Kajti bogastvo in obubožanost se nanašata na okoliščine bitja, ki živi v nekem okolju. Če je nekemu človeku v nekih okoliščinah kos kruha bogastvo je drugemu človeku v drugačnemu okolju to šele cel hlebec kruha.
Počutje njuno je lahko identično. Imata enak občutek sreče pa čeprav eden izmed njiju ima en kos kruha drug pa cel hlebec. Tega se zločinske oblasti zavedajo. Zločinske oblasti pa niso nihče drug, kot ljudje podlih in gnusnih teženj in stališč proti sočloveku in zato nimajo meja koliko ljudi in koliko gorja in kolikim ljudem povzročijo gorje , da bi sami imeli veliko več,kot pa sploh potrebujejo.
