s čim sem so zaslužla?
Dobro – mi jugurt pač pojejo (mogoče sem ga celo sama, pa se ne spomnim več). Ok. Pa kakijev več ni. Tudi ok. Pa se spomnim na mojo kurjo šunko tam v hladilniku. Naredim en tak veeeeelik sendvič v mishika-stilu (1:1 klobase in kruh). Se vsedem pred računalnik in zagrizem… In…
Naenkrat je pred mano (točno pred monitorjem) črno-bela kosmata rit, njene velike zelenkaste oči pa nepremično bulijo v moje klobase… In kaj mi preostane (ko že nimam srca, da bi to rit brcnila stran)? Nič: eno tebi, eno meni, eno tebi, še eno tebi, pa še eno tebi, čakaj… še malo meni! In mi ta kosmata rit poje pol klobas. Baraba!
Ah, ja: ni nam lahko…. 😉