Sama sem obsedena s kupovanjem oblačil za dvoletno hčerkico. Kupujem jih kar naprej. Nekaj časa sem bila obsedena s kupovanjem papirnatih serviet, zdaj me je to minilo. Zelo rada kupujem tudi stvari za dom. Kaki lepi prt, skodelice itd itd. Kupujem tudi vsak nov gel za tuširanje in pa čistila.Vse moram sprobati. Kaj pa je vaša slabost? Aj pa na revije sem pozabila.

kuhinjske pripomočke
imam ogledan kuhinjski aparat kenwood – ala multipraktik sam boljš

pa vem da ne rabim, ampak…

Upam da nisem obseden z ničemer v nakupovanju, res upam. Bi pa zame moral napisat kdo drug, ne sam.

Mislim,da ne kupujem nič nepotrebnega,odvečnega.

Prov ničesar ne kupim kar ne bi tud rabla…

Uhanov.
Obsedena že 30 let, odkar sem si preluknjala ušesa. Imam jih čez 200 parov, pa še kar kupujem nove. Kadar gredo prijatelji na kako potovanje, vedno dobim uhane za spomin iz tistega kraja. Prav tako obvezno dobim vsaj nekaj parov za rojstne dneve, obletnice, Dedke Mraze… Kupim si pa sama vsaj še par ali dva vsak mesec. Za vsak par točno vem, kdaj, kje in od koga sem jih dobila, oz. kje sem jih kupila.

Nič ne kupujem, razen osnovne hrane. Se mi zdi, da že vse imam.

Odkar imam kredit za bajto in dva otroka v vrtcu, kupim samo še tisto, kar res rabim, pa še to 2x premislim…
Včasih sem kupovala (pre)več, zdaj pa sem prisiljena izstopiti iz tega, da kupim nekaj, kar mi je samo všeč in ne potrebujem, in skoz bolj ugotavljam, da to sploh ni slabo

Jaz definitivno največ zapravim za otroška oblačila. Imam 2 punci in stvari toliko, da glava peče. Rada kupujem tudi izdelke,ki mi dišijo- parfume, mehčalce, praške. Skratka groza in upam, da se bom kdaj rešila te odvisnosti. Po drugi strani pa zase, vsaj za obleke in čevlje, ne zapravim skoraj nič

zbiram žabice, čeprav ne vem zakaj, imam jih celo polno dnevno sobo in spalnico. Mojega to sploh ne moti, tudi njega sem navdušila za obsedenost s tem:))

Kupim samo tisto, kar je nujno in še se mi zdi, da preveč zapravim. Sebi kupim zelo, zelo malo. Vse dvakrat premislim, preden kupim.
V mladosti sem zapravljala za cunjice in čeveljčke, potem me je minilo, ko so prišli otroci in sem najprej poskrbela zanje.

ker sem cele dneve v službi (11ur) nimam ne časa ne volje zapravljati in šetati po trgovinah. Ko res kaj nujno rabim je nakup zame muka. Tako da te razvade nimam. Pa še denar mi konec meseca ostane katerega pa potem porabim za potovanje.

Sama nisem bila nikoli mahnjena na nakupovanje. Že od nekdaj premislim, če rabim. Škoda mi je denarja, da bi ga frčkala.

Zdaj so otroci odrasli, sva z možem ostala sama. Potrebujeva še manj. Sva pa obadva zelo nezahtevna in skromna.

Denar hraniva za penzijo. Za vnučke gre nekaj. Otrokom kakšem euro, ker imajo kredite.

Drugače pa si rada ob plači kupim mila, jih dam po omari, da perilo in oblačila lepo dišijo. Kupim pa v Hoferju ali Mullerju. So cenejša.

V glavnem delam prevdarno z denarjem.

Odkar sem na svojem, sem postala prav škrta. Vsako stvar petkrat premislim, preden kupim. Zdaj se že moj dragi pritožuj, da včasih si pa vseeno lahko kaj kupim brez slabe vesti. No ja, to je zdaj že skoraj obratna odvisnost…

Drugače pa je bila včasih moja največja razvada pisarniški material (blokci, svinčniki, zvezki…), knjige in nogavice.

No, nogavice so še vedno aktualne, kadar grem, da jih kupim, jih nabavim za dve leti. Pa v vrtnarijo raje sploh ne hodim preveč. Glede na to, da imamo ogromen vrt, bi za grmovnice in drevesa lahko šlo neomejeno sredstev

Čevlji in čokolada, pa kakšna kozmetika (potrebna in nepotrebna). Baje da ta razvada mine ko dobiš otroke in masten kredit. Vsaj tako mi pravijo nekaj let starejše kolegice in znanke.

Premami me kakšna torbica imam jih precej viška ampak sem že vse življenje malo zasvojena z njimi..
Prav tako pogosto kupim kakšen privlačen, poseben kuli, imam jih že lepo zbirko.

Vsa kozmetika za lase (šamponi, balzami, maske ipd). Tu odpovem in vsakič znova podležem.

Spodnje perilo, oblačila, kozmetika, sicer nimam dovolj denarja za stvari, ki so mi zares všeč ampak na vsake toliko si kaj podarim, ker si zaslužim. Ne gre za kakšne zelo visoke zneske, ker si ne morem privoščiti razsipnosti, priznam pa, da bi si rada vsaj 1 krat v življenju privoščila, da si kupim nekaj stvari ne glede na ceno.
Ah komu jaz to razlagam ženska, ki vse po vrsti trdijo, da ne uporabljajo kozmetike, si ne kupujejo novih oblačil in za večerjo potrgajo malo plevela na travniku čez cesto.

Ha ha ha. Glede na duhovitost si res zaslužiš nagrado.
Mene nesejo oblačila. Trenutno so to dolge jope. Raje ne napišem, koliko sem jih kupila samo letos in na koliko podlage (koliko jih imam še iz časov, ko nisem bila mahnjena na dolge jope).

Če že ne kupim si pa nujno ogledujem in mislim, da rabim novo vazo, nov prt, nove zavese, torbico pa še kakšne čevlje. Tudi posteljnina me vedno mika. Imam kar nekaj zaloge vsega tega

Večinoma pri nas sem obsedena s tako imenovanim window shoppingom. Mimohod, mimo izložb in notranjih obešalnikov, malo brskanja, preizkušanja. Denarnica ne trpi Ker je tukaj za moje pojme vse predrago v primerjavi s tistim in tam kjer ponavadi kupujem svoja oblačila in obutev.

Aha, moj fetiš je pa spodnje perilo znamke Vicotrias Secret, kateri sem zvesta že 15 let. In zanimivo, da imam še vedno nekaj kosov iz prvega leta nakupa, tako kronološko, za primerjavo, pa je še vse v obtoku, nič po vrečkah in škatlah Takrat je še bila kvaliteta. Zadnjih 5 let je pa kvaliteta slabša, po nekje 2 letih uporabe ni več tako lepo ( naprimer naramnice spodaj, kjer so v stiku s kožo, se zmuckajo), pa tudi nekateri robovi čipkastih hlač so že tudi šli v “franže”.