sadni vrt,okolica hiše
Smo v fazi urejanja okolice novogradnje in bi radi še letošnjo jesen posadili nekaj sadnih dreves.
Kakšna drevesa imate doma in na kaj moramo biti pozorni?
Sem že prebrala malo morje literature pa se ne morem odločit. Najraje bi imela vsega po malem.
In kaj imate posajeno tako okoli hiše? Vrtnice in ostale rože ali bolj grmičke in nizke smrekice ipd.?
Hvala v naprej za kakšno idejo.
LP
Ufff, imamo pravo malo džunglo. Parcela je kar dolga (70 m), ob spodnjem robu je potok in tam imamo kar precej zasajeno (od vrbe žalujke, pa navadnih vrb, himalajskih borov, črnih borov, javorja…). Skratka tako, da je tudi pozimi “zelena zavesa”, da se ne vidijo industrijske stavbe na drugi strani potoka.
Bližje hiše sta za prehod dve češnji, nato je malce trate nezasajene (da imamo kje igrati nogomet in košarko), bližje hiše pa so razne grmovnice ter eno hišno drevo (katalpa – cigarovec – ki se krasno obnese ob hiši, ker ozeleni pozno, da je hiša pozimi obsijana s soncem, poleti pa daje krasno senco na teraso ter hišo).
Za hišo je majhen (ampak res majhen) vrt ter breskev in marelica. Ograje ni (na spodnji strani je meja potok, na eni ima sosed ciprese, na za zdaj še neograjenem delu pa planiramo narediti živo mejo iz grmovnic, ki bodo cvetele v različnih letnih časih, tako da bo vedno zanimiva).
Ja, pa tudi 3 kivije imamo….
Skratka pestro.
Odločiti se boste morali, kakšen tip vrta si želite. Po nizozemsko speglan, poln eksotičnih dreves, grmov in rož, negovanih potk, tricentimetrske travice……
Ali pa boste šli bolj sonaravno. Domače sadne vrste, stare sorte grmovnic in rož, posajeno bolj svobodno ampak še vseeno po nekem redu, ………upam da veš kaj sem hotela povedat.
Tisto, kar se boste odločili, tistega se potem držite. Meni osebno gre najbolj na živce, ko zmečejo na kup domače vrste in eksote, brez koncepta, kokr pade, pade. Tuki rožca, tam greda, pa en japonski javor, zraven pa španski bezeg pa še en himalajski bor za počez. ……Nikjer placa za igro, vse nadrekano, če pa češ pokosit, pa crkneš….
Mi imamo bodoč dom na vasi, podeželje, za kakšnega bolj mestnega je to že deliverens. Okoli nas so štiri hiše, tri so starejše od 70 let, z ohranjeno tradicionalno arhitekturo…..Jaz pa bi tam sadila japonske jelke, himalajske bore, gerbere, kivije, za počez pa še kakšno betonsko funtano z amorjem na vrhu……….. Nikomur od sosedov ne morem privoščit nekaj tako hudega.
Rešitev je ena sama: sadili bomo samo stare vrste sadnega drevja trte, grmovja in rož. Naj jih nekaj naštejem: lipa, jabolka carevič in bobovec, češnje, hruške maverice, divje vinogradeniške breskve, maline, grmovnice jasmin, snežene kepe, španski bezeg, navadni bezeg, “divje” vrtnice, potonike, hortenzije, za vinsko brajdo izabelo in šmarnico, … Pri enoletnicah si bom mogoče dala malo več možnosti, pa eno smrekico bomo imeli na vogalu pred hišo, da jo bomo decembra ovesili z lučkami.
nekaj zna cepiti moj oče, nekaj grmovnic bom narabutala doma, nekaj pri sosedih, stare sorte vrtnic imam že nagledane, samo lastnike bom poprosila za kakšen vršiček. Vinsko trto bo razmnožil sodelavec, nekaj dreves pa bomo kupili. Imamo srečo, da so domače sorte vedno nezahtevne in enostavne za razmnoževanje.
Pri nas (smo malo bolj na vasi) imamo:
kivi, žižulo, asimino, kaki, figo + nekaj čiste klasike: veliiiiko češnjo, 3 jablane (ne me vprašat, kakšne sorte, ker so na parceli že precej časa), 2 hruški, 2 slivi, 3 breskve, nektarino, rdeči lešnik, oreh, 2 magnoliji + nekaj vrtnic, hortenzijo, 3 potonike, nekaj okrasnih grmičkov ter nekaj trajnic (pa tudi ne vem, kake se tem mojim rož’cam reče, čeprav sem jih sama sadila).
Tudi midva z možem sva ravno prejšnji teden urejala okolico novogradnje.
Zasadila sva živo mejo (ameriški klek) in okrasno grmičevje. V mislih sem imela še japonsko češnjo, pa so mi jo odsvetovali, ker rada pozebe. Za sadno drevje nimamo prostora. Če nameravata zasaditi živo mejo, pa so trenutno neverjetne cene v drevesnici v Mengšu kjer stane 1 cipresa višine 120 cm 350 SIT z davkom!
Za primerjavo, krajinski arhitekt nama je za tako živo mejo spomladi naredil predračun 350.000 SIT, prejšnji teden sva plačala 80.000 SIT.
Okrasni grmički se ugodno dobijo tudi pri branjevkah na tržnici v Ljubljani.
HMMM!
Ja vpijem – ker sem v tvojem tekstu zagledala magično besedo “asimina”. Kje ste jo kupili, ali se vam obnese in ali vam je že kaj rodila. Odkar je bil pred kakim letom v delovi prilogi Delo in dom članek o malce bolj nenavadnih vrstah sadja, ki uspevajo tudi pri nas, sem se zaljubila v to drevo, pa nekako ne pridem nikamor. V Krški vasi jih je baje zmanjkalo, oz. vse sproti prodajo, tako da nikakor ne pridem do mladičke, ki bi krasila naš vrt. Vsaka informacija bo dobrodošla!
Glede teme pa – glede na to da smo v naselju strnjenih hiš in vrt “obdelujeta” bolj kot ne moja starša, ki sta še bolj stare šole, se tudi pri nas držimo klasike. Edina “eksotika” je magnolija, vse ostalo je pa “domače ja domače”. Zlati delišeji, jonatan, slive, do pred nekaj let tudi oreh, džungla iz malin in ribeza, no tujke so tudi ameriške borovnice, ki pa nekako spadajo v naše podnebje…
lp tinca
