sam.. in srečen?

A veste tisto.. ko se tako na veliko poudarja, da mora bit človek najprej srečen in zadovoljen in izpopolnjen in oh in sploh solo, šele potem se gre lahko neko kao kvalitetno partnerstvo.. men se pa tole zdi navadna floskula in totalen bulšit.. kako zaboga je lahko človek (ok, izpustimo samotarske izjeme) srečen, če te sreče nima s kom delit!? kako si lahko srečen, če ti je pa temelj sreče ravno biti v paru?! ne razumem in ne štekam..

dejte mi povedat, prosim..

Ja ježešmarija…temelj sreče je biti v paru? Če nisi v paru si pa nesrečen?
To je takole veš – če si samo POL človeka, potem histerično iščeš
svojo drugo polovico in brez nje ne moreš obstajati.
Če si pa CEL človek, lahko obstajaš tudi sam, od nikogar odvisen in lepo
zlagoma izbiraš ljudi, s katerimi si pripravljen deliti vse lepo. In to niti
ni treba, da so partnerji. Lahko je sosedov fantek, s katerim odkrivaš svet
na novo…lahko je ženička, s katero se vsak dan srečata na sprehodu in
poklepetata….lahko je pa tvoja sorodna duša…ki je CEL človek, tako kot
si ti, ki ti z lahkoto pusti svobodo in te ne veže nase, za katerega veš. da
je kompleten tak kot je in zato tem bolj ceniš, da te je spustil v svoj svet….

V odnosu le delimo z nekom tisto, kar smo sami in kar nosimo v sebi.
Če smo že v osnovi zagrenjeni, je velika verjetnost, da bomo tudi v odnosu takšni ali pa bo ta občutek eden izmed izzivov samega odnosa.
Partnerja sta drug drugemu ogledalo. Skozi odnos se spoznavamo, prepoznavamo…

Če je tvoja sreča odvisna od drugih, ne boš nikoli prav srečna. Sreča je nekaj kar nosiš v sebi. To moraš občutiti, tega ti ne morem opisati!.
Pa bom vseeno poskusila.
Imaš vse, dobrega partnerja, pridne otorke, dom, službo – pa še vedno ti nekaj manjka. Ne znaš biti srečna.
To je tako, kot da vedno čakaš potrditev od zunaj, v sebi pa si prazna.
Namesto srečna je meni boljša beseda zadovoljna.
Se sprehajam, v sebi pa občutim mir in zadovoljstvo. Sedim s prijateljico in sem vesela, da jo imam. Me pogleda otrok z žarečimi očni in “mi srček zaigra”.
Seveda je partner sreča, lahko pa tudi največja naesreča, če te ne razume in ne da tistega, akr želimo in
potrebujemo!

Skoraj v celoti se strinjam s tabo, edino tisto ne, da moraš biti v paru. Ni nujno, da si v paru, nujno pa je, da imaš srečo s kom deliti. V smislu, da ni nujno, da imaš partnerja, je pa nujno, da imaš nekoga, ki mu zaupaš, ki ga imaš rad in obratno. Torej dober prijatelje, prijateljica, sorodnik.
V glavnem, da nisi sam, da imaš nekoga za pogovor, da greš lahko s kom na čvek.

Skoraj v celoti se strinjam s tabo, edino tisto ne, da moraš biti v paru. Ni nujno, da si v paru, nujno pa je, da imaš srečo s kom deliti. V smislu, da ni nujno, da imaš partnerja, je pa nujno, da imaš nekoga, ki mu zaupaš, ki ga imaš rad in obratno. Torej dober prijatelje, prijateljica, sorodnik.
V glavnem, da nisi sam, da imaš nekoga za pogovor, da greš lahko s kom na čvek.[/quote]

jaz pa ne znam opisati, zakaj ne morem bit srečna s prijateljico, sorodnikom oz. komerkoli, ki ni moj partner.. ne morem in ne znam.. temu bo najbrž botrovalo dejstvo, da od svojega 15ga leta nisem bila niti enega samega dneva samska.. navada pa je železna srajca, a ne

Skoraj v celoti se strinjam s tabo, edino tisto ne, da moraš biti v paru. Ni nujno, da si v paru, nujno pa je, da imaš srečo s kom deliti. V smislu, da ni nujno, da imaš partnerja, je pa nujno, da imaš nekoga, ki mu zaupaš, ki ga imaš rad in obratno. Torej dober prijatelje, prijateljica, sorodnik.
V glavnem, da nisi sam, da imaš nekoga za pogovor, da greš lahko s kom na čvek.[/quote]

jaz pa ne znam opisati, zakaj ne morem bit srečna s prijateljico, sorodnikom oz. komerkoli, ki ni moj partner.. ne morem in ne znam.. temu bo najbrž botrovalo dejstvo, da od svojega 15ga leta nisem bila niti enega samega dneva samska.. navada pa je železna srajca, a ne ;)[/quote]

To ni navada, ampak odvisnost.
In kot vsaka odvisnost – ni dobra.

jaz pa ne znam opisati, zakaj ne morem bit srečna s prijateljico, sorodnikom oz. komerkoli, ki ni moj partner.. ne morem in ne znam.. temu bo najbrž botrovalo dejstvo, da od svojega 15ga leta nisem bila niti enega samega dneva samska.. navada pa je železna srajca, a ne ;)[/quote]

To ni navada, ampak odvisnost.
In kot vsaka odvisnost – ni dobra.[/quote]

zakaj pa bi bila to odvisnost? a misliš, da sem skakala iz veze v vezo? NE.. sem z enim in istim človekom.. ljubezen iz srednje šole.. in ker nisem nikoli prekinila in nama pač ratuje in funkcionira in se imava rada in vse to.. sem odvisna od odnosa– oki

Od 15tega leta nisi bila nikoli samska? Nidi enega dneva? To si pa težko predstavljam.

Jaz mislim, da res ne moreš biti srečen, če nimaš nikogar, ampak v smislu, da nimaš osebe, ki te ima rada, ki ti zaupa. AMpak ni panike, če si samski.
Je pa kriza, če si samski in tudi prijateljev, zaupnikov nimaš. Potem pa je res hudo.
Prideš z dopusta pa te nihče ni vesel. PRidejo prazniki pa nimaš koga za objeti. Ti je hudo pa te nihče ne objave. Imaš rojstni dan pa se nihče ne spomni nate.
Če pa imaš te stvari urejene pa meni ni težava. Je fajn v dvoje, ampak, tudi samski stan je ok, če imaš druge ljubljene.

To ni navada, ampak odvisnost.
In kot vsaka odvisnost – ni dobra.[/quote]

zakaj pa bi bila to odvisnost? a misliš, da sem skakala iz veze v vezo? NE.. sem z enim in istim človekom.. ljubezen iz srednje šole.. in ker nisem nikoli prekinila in nama pač ratuje in funkcionira in se imava rada in vse to.. sem odvisna od odnosa– oki[/quote]

In če se spreta in gresta narazen, kako boš?

To ni navada, ampak odvisnost.
In kot vsaka odvisnost – ni dobra.[/quote]

zakaj pa bi bila to odvisnost? a misliš, da sem skakala iz veze v vezo? NE.. sem z enim in istim človekom.. ljubezen iz srednje šole.. in ker nisem nikoli prekinila in nama pač ratuje in funkcionira in se imava rada in vse to.. sem odvisna od odnosa– oki[/quote]

Ne, ne mislim, da si skakala iz zveze v zvezo….odvisna si of TEGA
odnosa in to je slabo.
Če nosiš svojo srečo v drugem človeku, potem lahko ostaneš brez
nje. Če si pa srečna sama s sabo, potem svojo srečo nosiš v sebi
in bo vedno s tabo.

Od 15tega leta nisi bila nikoli samska? Nidi enega dneva? To si pa težko predstavljam.
[/quote]

Samska nikoli.. niti enega samega dneva!
bila pa sem sama.. brez njega.. saj sem študirala v tujini.. in mojega fanta ni bilo zraven.. recimo.. mi ni bil problem biti sama..

Stara sem 30 in sva skupaj že 15 let.. nama je fuuuul lepo..

če sem pa odvisna pa tudi prav..

nekateri ste odvisni od MON-a recimo.. pa to tudi ni zdravo

Od 15tega leta nisi bila nikoli samska? Nidi enega dneva? To si pa težko predstavljam.
[/quote]

Samska nikoli.. niti enega samega dneva!
bila pa sem sama.. brez njega.. saj sem študirala v tujini.. in mojega fanta ni bilo zraven.. recimo.. mi ni bil problem biti sama..

Stara sem 30 in sva skupaj že 15 let.. nama je fuuuul lepo..

če sem pa odvisna pa tudi prav..

nekateri ste odvisni od MON-a recimo.. pa to tudi ni zdravo :P[/quote]

No mislim….nekaj si vprašala in tole so odgovori….ne moremo pomagat,
če ti niso všeč…

Samska nikoli.. niti enega samega dneva!
bila pa sem sama.. brez njega.. saj sem študirala v tujini.. in mojega fanta ni bilo zraven.. recimo.. mi ni bil problem biti sama..

Stara sem 30 in sva skupaj že 15 let.. nama je fuuuul lepo..

če sem pa odvisna pa tudi prav..

nekateri ste odvisni od MON-a recimo.. pa to tudi ni zdravo :P[/quote]

No mislim….nekaj si vprašala in tole so odgovori….ne moremo pomagat,
če ti niso všeč…[/quote]

se prav, da mora človek v življenju ful razmišljat in delat vse po regelcih in ne poslušat svojga srce in recimo PUSTIT svojega partnerja le zato, da ne bo kao odvisen?? kaj pa če se že pri 15ih zaštekaš in se skupaj razvijaš in ti je super bit s tem človekom? zakaj bi šla jst zdej razdirat to vezo.. da kao ne bom odvisna ?? ma bulšit, veš..

Nihče ne pravi, da moraš pustiti partnerja.
Je pa bolano tvoje razmišljanje, ker sprašuješ ravno tako, da je več kot očitno, da ne zmoreš biti samska.
Če se spreta in gresta narazen, boš totalno uboga iz izgubljena.
Namreč, če bi ti znala biti samska, ne bi postavljala takih vprašanj kot jih postavljaš.
Bi namreč jasno vedela, da se da biti samski. Da samski ni nujno osamljen. Samski in prijatelji lahko pomeni izredno kakovostno življenje.
Obsedenost s partnerjem (ja, če si prepričana, da ne moreš biti srečen kot samski je to res obsedenost) pa ni nek zdrav odnos neke samostojne osebe.

No mislim….nekaj si vprašala in tole so odgovori….ne moremo pomagat,
če ti niso všeč…[/quote]

se prav, da mora človek v življenju ful razmišljat in delat vse po regelcih in ne poslušat svojga srce in recimo PUSTIT svojega partnerja le zato, da ne bo kao odvisen?? kaj pa če se že pri 15ih zaštekaš in se skupaj razvijaš in ti je super bit s tem človekom? zakaj bi šla jst zdej razdirat to vezo.. da kao ne bom odvisna ?? ma bulšit, veš..[/quote]

Ja?
Kje sem pa to napisala lepo prosim? Ti kar ostani v zvezi, z veseljem
ti jo privoščim….samo nauči se najti in nositi srečo v sami sebi, ne v
drugi osebi. Zaradi tega ne boš z njim nič manj srečna.

lej, najbrž ne znam bit samska.. ti pa garantiram, da če med nama ne bi bilo vse ok in ne bi bila kompatibilna, bi šla stran.. najbrž bi bila za takega človeka kot sem jaz, jeba, ampak ni vrag, da se ne bi naučila…

ok, hvala za mnenja..

Pa saj sploh nihče ne pravi, da je med vama kaj narobe ali kaj takega. Zakaj nam toliko garantiraš, da je vse super in prav? Saj ni nihče sploh podvomil, razen ti.

V prvem postu pišeš, da je to bulšit, da bi človek moral najprej biti sam srečen, da je šele potem lahko srečen v odnosu. Kar pomeni, da ti nisi bila prej srečna, ko si bila samska, ampak bi naj bila šele sedaj, ko si v odnosu.
Iz tega potem sledi, da je tvoja sreča odvisna od samega odnosa. In ker je tvoja sreča odvisna od odnosa, si na nek način tudi sama odvisna od odnosa, saj si želiš biti srečna.
Od tod potem v tebi ta strah in panika, ko te nekdo asociira na to, da bi v odnosu naj bilo kaj narobe.

Če si nesrečen sam s sabo, nimaš kaj deliti s partnerjem, razen svoje nesreče. Če si pa srečen sam s sabo, pa imaš kaj deliti. Partner te namreč ne osreči, če sam s sabo nisi zadovoljen. Izjema je zaljubljenost, kjer človek občuti neznansko srečo. Vendar to je le kratkotrajno, neke vrste privid, potem se spet povrneš v staro stanje pred zaljubljenostjo. Je pa res, da ti partner lahko na nek način pomaga prebroditi krizo oziroma lahko ob njem zrasteš v srečnejšo osebo, če imaš tudi sam interes do tega, ne pa da vso krivdo za svojo nesrečo zvračaš na partnerja. Kar je po zaljubljenosti zelo pogosto pri manj izkušenih.

V prvem postu pišeš, da je to bulšit, da bi človek moral najprej biti sam srečen, da je šele potem lahko srečen v odnosu. Kar pomeni, da ti nisi bila prej srečna, ko si bila samska, ampak bi naj bila šele sedaj, ko si v odnosu.
Iz tega potem sledi, da je tvoja sreča odvisna od samega odnosa. In ker je tvoja sreča odvisna od odnosa, si na nek način tudi sama odvisna od odnosa, saj si želiš biti srečna.
Od tod potem v tebi ta strah in panika, ko te nekdo asociira na to, da bi v odnosu naj bilo kaj narobe.[/quote]
Meni se bolj zdi, da ona sploh ne ve, kako bi se počutila kot samska oziroma kako se je, saj je že 15 let brez prekinitve v zvezi. Kar je pohvalno, če sta oba še vedno srečna. Da pa se ob misli na samskost ne počuti najbolj, je pa spet logično, po 15 letih zveze brez prekinitve, te ob misli na razpad zveze pač ne obdajo najlepši občutki. Razen, če bi rad pobegnil iz odnosa.

V prvem postu pišeš, da je to bulšit, da bi človek moral najprej biti sam srečen, da je šele potem lahko srečen v odnosu. Kar pomeni, da ti nisi bila prej srečna, ko si bila samska, ampak bi naj bila šele sedaj, ko si v odnosu.
Iz tega potem sledi, da je tvoja sreča odvisna od samega odnosa. In ker je tvoja sreča odvisna od odnosa, si na nek način tudi sama odvisna od odnosa, saj si želiš biti srečna.
Od tod potem v tebi ta strah in panika, ko te nekdo asociira na to, da bi v odnosu naj bilo kaj narobe.[/quote]

nope, Robi, ne bo držalo.. do svojega 15. leta sem bila samska in popolnoma zadovoljna in srečna najstnica..

sedaj, ko sem postavila to vprašanje, sem izhajala iz tega trenutka.. kako bi bilo, če bi bilo.. kako sedaj gledam na zadevo..

V prvem postu pišeš, da je to bulšit, da bi človek moral najprej biti sam srečen, da je šele potem lahko srečen v odnosu. Kar pomeni, da ti nisi bila prej srečna, ko si bila samska, ampak bi naj bila šele sedaj, ko si v odnosu.
Iz tega potem sledi, da je tvoja sreča odvisna od samega odnosa. In ker je tvoja sreča odvisna od odnosa, si na nek način tudi sama odvisna od odnosa, saj si želiš biti srečna.
Od tod potem v tebi ta strah in panika, ko te nekdo asociira na to, da bi v odnosu naj bilo kaj narobe.[/quote]
Meni se bolj zdi, da ona sploh ne ve, kako bi se počutila kot samska oziroma kako se je, saj je že 15 let brez prekinitve v zvezi. Kar je pohvalno, če sta oba še vedno srečna. Da pa se ob misli na samskost ne počuti najbolj, je pa spet logično, po 15 letih zveze brez prekinitve, te ob misli na razpad zveze pač ne obdajo najlepši občutki. Razen, če bi rad pobegnil iz odnosa. :)[/quote]

uu, tnx, Marko, točno tako zadel.. čist

Dokler se ni pojavila potreba po partnerju.

Kako ne ve, če pa pravi, da je bila popolnoma zadovoljna in srečna.
Meni to deluje kot sprenevedanje.

Jest priznam, da ne razumem fore tegale posta, razen, da se ona
hvali, kok je srečna s partnerjem .,.?
To se da pa tud mal bolj enostavno povedat…