Mene pa moti v mojem ničvrednem to, da sem zelo osamljena in brez ramena in da imajo vsi ljudje pripadnost, ljubezen in spolne odnose, pa vsi imajo vsaj nekaj od tega razen mene, čeprav sem stara skoraj 39 let, tega ne morem dobiti, ne morem, ker to imeti, vključuje nujno deljenje svojega telesa z drugim telesom, toda jaz pa bi lahko umrla od hudega gorja in zverinske osramotitve, ponižanja in hude groze, če bi morala gledati to premikanje med mojimi spolnimi organi skupaj z moškimi spolnim organi, ker bi me mučil nepopisno hud in močan občutek mje popolne ničvrednosti . Nepopravljivo zavrta, hudo zakompleksana in take groze ne bi preživela in s tem ne bi mogla živeti in jaz ne morem tega spremeniti in na pragu 40. let sem vesela za ta dar od boga, da mi ni bilo dano tega nikoli spoznati, ker zdaj nič ne pogrešam od telesnosti, ker tega niti ne poznam, tako da se lahko izognem večjim bolečinam, kot pa jih imam sedaj, sedaj pa, čeprav je brezveze, se da živeti tudi tako, ne da bi vedela, da so prsi erogena cona itn! Jaz ne rabim nikogar. In nihče me v življenju ni ponižal z dokazom češ, da sem kaj potrebovala! Ohranila sem svoje čisto osebno dostojanstvo ne glede na mojo nesrečo.

Ja kaj ti pa to dostojanstvo pomaga. Najbrž ne boš kot devica Marija in boš brezmadežno spočela. Veš kako so mene postrani gledali v moji mladosti, ko sem imela za njih očitno burno življenje.. Ma baš brigalo me je za vse ostale. Tudi če takrat nisem še dojemala prave ljubezni in sploh nisem uživala v spolnosti sem hvaležna za vse izkušnje in mojo trmo in nikoli se nisem smilila sama sebi.. Zakaj bi se, saj si sama ustvarjam življenje. Tudi sedaj imam partnerja, ki se imava res rada ampak nisem nikoli pozabila nase in to da moram vedno delati na sebi. Ta občutek ničvrednosti si daješ sama. In verjemi, če bi bila lepa in bi imela vsak dan drugega fanta ali pa parterja, ki bi ti dajal ljubezen in bi ti dal otroke oziroma karkoli si že želiš ne bi bila srečna in ne boš, dokler boš do sebe imela tak odnos. Priporočam da prebereš kakšno knjigo od Louise Hay na primer. Jaz ti želim vso srečo ampak vprašaj se kaj ti hočeš. Ali res hočeš čisto osebno dostojanstvo ali bi rada živela in ti ne bi bilo za nič žal, ko boš zadnjič izdahnila v tem življenju. S tem ne mislim na nobeno vulgarnost ampak počni tisto kar te veseli, partner bo prišel ko boš srečna s sabo, za lepotne zadeve pa glej youtube filmčke z naslovom “how to become beautiful” naprimer 🙂 38 let ni nič draga moja. Jaz vidim v tvoji objavi samo strah pred sabo in nič drugega. Obenem pišeš kako imajo drugi to lahko ti pa ne moreš imeti. Pati veš, da se morajo tudi drugi trudit in delat na sebi da so si všeč..in ko opisuješ premikanje spolnih organov.. ma kaj? Ko boš imela pravega partnerja in ko se boš ti porihtala verjemi da ti bo to tak užitek. Daj daj govori si ti še deset let sama sebi da tega ne potrebuješ.. prav 🙂 Vse se da porihtat, samo voljo moraš imet in zdravo pamet.

Lep pozdrav. Kot prvo se mi ne zdi pravično obsojanje samote, kajti človek v življenju nikdar ne ve kaj mu pride naproti in kje se mu zalomi. Neko planiranje in nesposobnosti tukaj ne pridejo v poštev, kajti vsi imamo neke odkrite ali skrite želje. Končno pa bi se dalo na dolgo in široko debatirat o tem kaj je bolje ali samota, ali veza z nasiljem ali par neuspešnih vez in ločitev…..ali v končni fazi zelo uspešno in ljubečo vezo ter smrt partnerja – ne vemo ali pač imamo o teh stvareh tisoč pogledov.Zato ne sodite, da vam ne bo sojeno ker to so za nekoga zelo težki in na trenutke žalostni trenutki ter življenska obdobja. Sam imam 48 let in bil v dveh vezah skupaj 17 let (in mi ni žal) pa sem prav tako samski in moram priznat, da so trenutki ko si želiš sorodne duše pri sebi ampak nekaj na silo to ne gre. Če in ko se vse pokrije pride tudi sorodna dušca – ali pač ne ker to ni odvisno od nas temveč od življenske poti in njene usode.Neka oseba je lahko stalno prisotna na vseh mogočih družabnih prireditvah pa je osamljena in sama, spet druga najde sorodno dušco na običajnem sprehodu – tukaj ni zakonitosti.Zato ljudje ne glejte z očmi tisto kar je vidno samo srcu(mali princ).Pa uspešno vsem osamljenim dušcam.

Ja Basta ne vem če imaš prav, kajti kdo bi si v vezi želel pripadnika vere ki temelji na krvavih in ne na ljubezenskih temeljih ?? Ne vem ne vem če je to pravično priporočilo.

Očitno so nekateri še vedno tako zasplepljeni s to religijo in ne vedo, da ni potrebno biti katoličan oziroma kakršen koli pripadnik religije da si lahko “fant od fare”. Da, sveto pismo uči vse lepo in prav. Zgledujte se po njemu vsi verniki in ne poslušajte svojih voditeljev, ki ga očitno ne znajo brati. Vas ne uči ravno vaša vera da morate odpuščati in da smo pred bogom vsi enaki?

Za vsako žensko obstaja partner, pa ne samo eden, cel kup jih je.. za osamljene, bolne, žalostne…edin problem je v tem, da čakaš da ti bo prekrižal pot in potem čez leta ugotoviš, da ga samo opazila nisi. Punce, vse bo super, krasno, imejte se lepo, pojdite v naravo, če ste le toliko pri sebi, da lahko malo migate, nadihajte se zraka, potem pa si zvečer poglejte kakšno dramo in se zjokajte, v postelji pa zvečer prosite višje sile, da se zjutraj zbudite z rešitvijo vaše ga problema. Jaz vedno naredim tako, ko imam problem, da zvečer težave prepustim višjim silam, jaz pa se naspim in zjutraj me čaka rešitev… imejte eno lepo jesen in vznemerljiv december, delovni januar in zaljubljeno pomlad:)) vso srečo!!!!!!!!!!!

ozri se nekoliko okoli sebe , verjetno je tudi nekaj samskih tudi zraven tebe v kolikor bi se te želeli .Nisi patoliko stara , da bi ubupavala nad življenjem .

res da je vsak kovač svoje sreče . Vedi pada jetreba imeti v svoji glavi pošlihtano. …..

Ne obupaj – mene je pred kratkim presenetila moja znanka z novico, da je noseča, 1. pri 43. letih. Ima partnerja. Še pred letom dni smo bili vsi prepričani, da bo pač ostala sama in samska (kot je vedno bila).
Kar je najpomembneje, ni važno, kaj si drugi mislijo o tebi, važno je, kaj si sama misliš o sebi. Poglej no okol sebe koliko “ne lepih” žensk ima partnerja in otroke.
Imaš še čas, da si urediš družino. Moraš pa začet delat v to smer in se ne glih smilit sama sebi.

Draga deklica,

ne bodi žalostna ker se tvoj svet lahko obrne v sekundi. Moja izkušnja ti je lahko v spodbudo, saj sem spoznala tipa ki mi res veliko pomeni šele pri 40-tih pri 41-tih sva imela prvega otroka in pri mojih 43-ih drugega. Super se imamo, prej sem imela pa dolge in neuspešne zveze pa tudi 6 let sem bila samska preden sem spoznala tega zadnjega. Moji dve prijateljici tudi tako podobno. Obe sta postali mamici pri 41-ih.

Še imaš čas nekje do 46 leta rodit potem je res malo pozno…. Sicer pa menim da je za otroka pomembna kvaliteta ki jo preživi s starši in ne samo kvantiteta. Tako da punči moja mirno lahko živiš naprej in se veseliš tega kar ti po življenje prineslo v naslednjih 5 letih.

Moje preizkušeno mnenje. Drži se!!!!

Biti sam, je lahko tudi pozitivno.

Imaš čas, ki ga porabiš zase in delo na sebi.

Je pa umetnost življenja, da se naprej naučiš ljubiti sebe, biti srečna sama s sabo.

Vkolikor želiš kakšen pogovor lahko pišeš na [email protected].

Lepo bodi

lahko se kaj dogovoriva če inaš interes

Sam, 54, drugače dva, sedaj brez otrok, klinc pa tako življenje.
vedno hrepenio po tistem česar nimamo ali tisto kar smo izgubili.
Pri otrocih je oboje, tudi te enkrat zgubiš – tudi to boli.

To ne drži vedno čisto 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Na nekatere dogodke v življenju nimamo vpliva. -povem iz lastnih izkušenj. Treba pa se je boriti in znati v nesreči poiskati tudi pozitivne stvari ter živeti za njih. Pa veliko sreče.

na štrik z babo,moški bi moral biti supermen,pa nisem prepričan,da bi bil dost dober.vse bi moral imeti kr z lufta,da bi kaj skupaj ustvarila,nebit nor.de bo taka kej v zvezi delala,ni šanse.včas so bli reveži,pa so rekli,sej bo jutri prineselboljše življenje,dons bi pa kar pričarali,kajne? sam za na štrik

Draga moja,

sočustvujem. Ampak: če nisi še invalidna, bolna ali brezposelna, imaš v bistvu v primerjavi z veliko drugimi ljudmi srečo.

Zato:
1. si najdi prostovoljno delo (prostovoljstvo.net ali slovenska filantropija) oziroma na kakšen drug pomagaj drugim in se nehaj osredotočati nase;

2. začni delati na sebi (pa ne mislim (samo) na to, da se uredi, ampak naredi nekaj za svojo osebno rast) – vpiši se na izobraževanje/ študij/ meditiraj/ ustvarjaj/ pojdi v naravo etc.;

3. moški padajo na samozavest. Vsaj kar pogosto, no. Če ga pa trenutno nimaš, si vedno lahko sama pomagaš.

Srečno

Kako zelo resnično!

?..služba ta je dobra. Kot rešitev? To mora biti pa služba v eni od naših uprav pol se pa strinjam.

Morda še to: kako pa lahko kdor koli od nas ve, kaj ga čaka? Kako lahko recimo ti veš, da je to to in adijo? Ne skrbi, prepusti se toku življenja, že to, da obstajaš, pomeni, da je na svetu prostor pod soncem zate. Zato pojdi v svet in odkrij, kaj to je.

Kaj pa, če je rešitev tako preprosta, da si ne moreš misliti, da je?

Dokler ima človek glavo na ramenih, ni še nič izgubljenega (je dejal obsojenec na gilijotino) in za poroko, smrt in za davke je vedno čas!

Sedaj pa malo bolj resno:
– tako kot si moraš pri hujšanju spremeniti življenjske navade, da potem ostaneš suh, je treba tudi tukaj nekaj spremenit, da postaneš srečna.
– minulih dni ne moreš povrniti, lahko pa izkoristiš dneve v prihodu
– način, kako preživljaš te dneve se je izkazal, da ni ok, torej: sprememba je nujna !
– ne jamraj glede tvojih let, samskosti in manjko otrok..to si si nagrmadila preveč naenkrat! Tudi velike pice ne pojemo cele naenkrat, ampak po koščkih in tako naredi tudi ti.
– mislim, da ti bo že prvi, ki te bo spoznal, vlil nekaj pozitivne energije, čeprav ni nujno da je pravi. Ampak hej, za človeka spoznati rabiš čas in samo čas – brez bližnjic!
– da ne zapadeš v spiralo samopomilovanja moraš biti čimveč časa v družbi oziroma čim manj sama. Čeprav ima vsak svoje težave, se mora vsak znati spoprijeti s svojimi težavami. Navsezadnje je tudi v srečnih družinah veljalo, da se najbolj zaneseš le sam nase. In ko to obvladaš, ti ni nikjer, v nobeni situaciji težko, ker veš, pri čem si.

No, za začetek je to dovolj.
Vedno sem bil malce zavisten onim, ki so se “našli” že kot najstniki in se po 10-12 letih poročili. Ampak po drugi strani so marsikaj zamudili in vsako obdobje ima svoje čare. Korajžno naprej!

Presenečen sem nad negativnimi odzivi ljudi, ki odgovarjajo. Da ji je prav in da jo je bog kaznoval? Dajte no, saj ničesar ne veste o njenih okoliščinah.

Dejstvo je, da se v vsaki situaciji vedno da nekaj narediti. Mora pa človek najprej pri sebi razčistiti, kaj ga je pripeljalo tja, kjer je – v končni fazi je to izbira dejanj, ki smo jih (ali pa jih nismo) storili v preteklosti. Preteklosti ne moremo spremeniti, a če se znamo iz nje nekaj naučiti, lahko spremenimo svojo prihodnost.

Sklepam, da ima avtorica težave s samopodobo in samozavestjo, običajno so to posledica čustvenih ran, ki smo jih tako ali drugače v življenju dobili iz okolice. Celotni proces se ponavadi začne že s starši, ki otroka zaradi lastnih problemov niso sposobni sprejeti takega kot je – in sodeč po nezrelih komentarjih ljudi z otroki je tega še ogromno.

Včasih je dovolj že to, da si priznamo, da nekega problema ne znamo rešiti in poiščemo pomoč. In nikakor tudi ni res, da moški ne maramo tihih in sramežljivih punc. Meni so recimo take najboljše, ker so ponavadi zelo iskrene in čuteče.

Kako zelo resnično![/quote]

Tole je pa fucked up beyond repair

A si ziher da pridejo?
Al je to zgolj tolažba, kot je že meni ene deset let. Sama sem si kriva, a si ne znam pomagat. Ne znam komunicirat, sem sramežljiva, tiha in neopazna in kot taka neprivlačna in nezanimiva nasprotnemu spolu.
Težko je tako živet.[/quote]

takšno je življenje nas samskih ,vendar vedi da bova tudi midva enkrat našla srečo v iskanem partnerju ,vsaj mislim da se splača iskati srečo na pravem mestu in pravi trenutek-lepo se imej,želim da bi se spoznala

Hoj,

nočem pametovat, ampak mislim, da problem sploh ni v tvoji samskosti in življenju brez otrok ampak nekje drugje, najbrž v odnosih na splošno. Dokler tega ne razčistiš, se bojim, da boš imela vedno težave, tudi ko boš (najt ti bo dano, ti zelo privoščim) v zvezi in s kopico otrok. Vedno se najde kaj, zaradi česar smo lahko nesrečni, zato prosim ne posplošuj, ni nesreča, če smo sami, problem je, če ne znamo živeti sami s sabo v zvezi ali brez.

Želim ti veliko pozitivne energije in ne objokuj svojega življenja, saj imaš najbrž veliko več kot lahko prepoznaš.

Tudi meni se zdi zelo, zelo žalostno, da je dekle pri 38 letih sama, brez otrok, vendar še je čas. Poskusi se seznaniti s kakšnim človekom, ki je tudi sam, mogoče bosta našla srečo, le sama ne ostani, ker te bo to še bolj potrlo in postala boš nerazumljena, zatežena, neizpolnjena in polna negativizma.
Želim ti, da le najdeš sorodno dušo.