OŠ Valentin Vodnik, Bronka Sax pa modre ptice. Sem letnik 71, pa se dobro spomnim. Še danes znam celo himno Modrih ptic. A je še kdo med vami?

takrat pionirčki, zdej skor penzionisti, kaaj gre hitro čas…, se pa spomnim, da sem šel na tri vaje folklorne skupine 2 al 3 razred.., pa ni šlo, soplesalka je bila skor 10 centov višja od mene, itak je bila daleč najvišja med vsemi, hehe., sm tist filing lepote otroštva, ko tako bereš kakšne spomine, ti zjebejo tako tako imenovani tabeli, ve se iz katere stranke, ki vse popljuvajo in seveda pokvarijo, je pa res, da enoumja ne sme bit, sam kaj otrok ve o enoumjo…., otrok enostano živi in po možnosti uživa svoje otroštvo, ne glede na sistem in državo v kateri živi….

Ahahahahahaha, to mi je pa prav polepšalo dan! Luštna anekdota! 🙂

V zboru sem pela devet let. Bila sem še v vrtcu, v mali šoli, ko me je v zborček sprejel naš zborovodja in učitelj glasbe v OŠ, gospod Roman R..
V zboru sem pela do konca OŠ in bilo je čudovito, lepi spomini…
Peli smo tudi ob prihodu tovariša Tita in mahali z zastavicami, ko je obiskal naše malo mestece na gorenjskem.
Z zborom smo veliko nastopali in hodili tudi na tekmovanja “Mladina poje”.
O kako je bilo lepo…..
Res najlepši spomini…

Naš slavni pevski zbor v OŠ je naštudiral Zbor sužnjev iz Nabucca. Sama sem sicer samo odpirala usta, ker me je dvoglasno petje vedno zbegalo.
Zanosno smo peli “Oh, pozdravi mi Jadrana vode in porušene zajonske zidove”. Nakar je nekdo od staršev dva dni pred nastopom zborovodkinjo podučil, da v Palestini ni Jadrana, pač pa reka Jordan in da ima tudi Zajon pravo ime – Sion. Konec dober, vse dobro 🙂

Pela sem v otroškem zborčku. Lahko sem pela prvi ali tretji glas. Večkrat sem jih špičila in globoko basirala. Učitelj je bil navdušen, otroci pa so veljali v smehu.
Veliko smo peli po firmah, vojašnicah. Povsod so nas lepo sprejeli, pogostili in dobili smo še kaka manjša darilca.

Mi je kar toplo pri srcu, ki se spomnim našega zbora in tovarišice Saxove. Peli smo Pesem sužnjev, tudi pesmi v drugih jezikih (češkem, makedonskem, italijanskem). Znala nam je približati glasbo, da smo jo začutili. Z velikim veseljem smo prihajali na pevske vaje. Je pa lani ali predlani umrla.

Ooooooh kako lepiiiii spoomiiiniiii
Kaj vse smo peli:)

https://www.youtube.com/watch?v=zzMHQGlw-aE&list=RDzzMHQGlw-aE&start_radio=1

https://www.youtube.com/watch?v=JhowvOCOn4E

ker sem bil prisilno včlanjen v pionirčke, mladince, SZDL … sem ignoriral poveličevanje režima in vodstvo režima.
Pel pa sem Lily Marlen ☺ … je morala mama kar večkrat v šolo na zagovore ☺☺

ker sem bil prisilno včlanjen v pionirčke, mladince, SZDL … sem ignoriral poveličevanje režima in vodstvo režima.
Pel pa sem Lily Marlen ☺ … je morala mama kar večkrat v šolo na zagovore ☺☺
[/quote]

Enkrat izdajalec, vedno izdajalec.

Modre ptice so moji najlepši spomini iz OŠ. Prof. Saxova je bila naše sonce. Lani je umrla 🙁 Do konca svojih dni je poučevala male nadobudneže klavir in jim na unikaten in ljubeč način približevala glasbo (kot nam). V čast mi je, da sem jo lahko poznala. “Perje modro je, kljunčki beli so …”

Modre ptice so moji najlepši spomini iz OŠ. Prof. Saxova je bila naše sonce. Lani je umrla 🙁 Do konca svojih dni je poučevala male nadobudneže klavir in jim na unikaten in ljubeč način približevala glasbo (kot nam). V čast mi je, da sem jo lahko poznala. “Perje modro je, kljunčki beli so …”

Seveda, odlicna pedagoginja, uciteljica klavirja, zborovodja in velik estet. Ocitno se.poznava…

lepo vas je brati. Res je, kot je že nekdo napisal, otroštvo gre svojo pot ne glede na ideologijo, razum, morda enoumje … štiri leta starejša…

Naaa, kar naenkrat sem našla tole svojo temo izpred parih let nazaj…hehe…

Medtem sem že par mesecev v penziji (penzion s petimi zvezdicamni ali po domače : Pod svobodnim soncem…

Sama svoja šefica…

Mogoče bo kdo še kaj dodal….Bili smo otroci…imeli smo novo šolo…tla so se svetila in učiteljica je bila mali bog.

Knjižnica in knjige so bile prekrasno bogastvo in z začetkom osnovne šole se je zame odprl nov svet.

Lep, zanimiv…

Ki pa so ga grenile matematika, fizika in kemija.

Pa smo tudi to spravili čez in šli naprej, v svet.

Tema je bila napisana : 30.1.2017…

Medtem sem postala babi trem vnukinjam in enemu vnuku…

Dobra bera, ni kaj…

Zelo dobro se spomnim pevskega zbora Modre ptice in srčne, predane, pravične, vedno dovršeno urejene zborovodkinje gospe Bronke Sax. Hranim še spominsko knjigo, v katero mi je zapisala: “Le boj za cilje plemenite vodi značaje kremenite! Ob koncu pevskib vaj nam je včasih pripovedovala zgodbe iz znanih oper. Z odprtimi usti smo jo poslušali. Spominjam se tudi slovesno pripravljenih, ganljivih odhodov osmošolk in osmošolcev iz pevskega zbora. Res nas je znala pritegniti in radi smo jo imeli.

Jaz sem imel pa dolgo visok glas, čeprav sem bil vedno nizek.

Robert Golob

080 1558

Bili so to meni zlati časi. Bilo je veliko dobre volje, otroci smo bili lahko otroci, bilo je veliko spoštovanje, v službah dobre volje in radi smo delali. Direktorji so bili spoštljivi in, če si imel kakšne težave so ti pomagali. Vsi smo večinoma pomagali drug drugemu. No vsaj to so moje izkušnje. Nič nisem pogrešala.

.https://www.youtube.com/watch?v=6M85SLfittQ

Jaz pa se še spomnim, ko smo bili sprejeti v pionirsko organizacijo. Učiteljica nam je vsakemu kupila eno majhno čokoladico. Kakšno veselje! Okrog vratu smo dobili rdečo rutico.

Spomnim se pesmi:

Mi smo slovenski pionirji, mi cvet slovenske smo zemlje, smo nove dobe inženirji, življenje ustvarjamo za vse…

V osmem razredu sem pela tudi v pevskem zboru: spomnim se pesmi: Zdravljica, Mrzel veter tebe žene. Luna sije, Domovina naša je svobodna…

Spominjam se tudi vseh proslav, na katerih sem nastopala za 29. november, še vedno znam nekatere pesmi na pamet in seveda tudi Kurirčkove pošte.

Bila sem tako v pionirskem zborcku kot pri verouku. Verouk je bil hud dolgcajt, pionirski zborcek pa uzitek.

Je kdo nastopal na stadionu v Siski leta 1970 za Dan mladosti? Mi smo plesali na Mesto mladih od Belih vran. Sami lepi spomini.

Bolj si  neumen, lepši so časi, le da so kratki.

Ojoj, ga. Bronka Sax….

V tistih časih,ko je bilo državno škodlivo biti kulturen,omikan človek, je bila ona kot neka rajska ptica med vsemi ostalimi učitelji na Vodniku,

So govorili, da je bila “prej” nuna . Zanimivo. Pa vendar je lahko delala v šoli. Ampak, res krasna  Gospa ,z velikim G. Bog ve, a še živi….