Koliko nas je tukaj takih, ki že leta živimo v samoizolaciji?

Kako dojemate trenutne razmere?

Jaz sploh ne bi opazil, da se karkoli posebnega dogaja, če ne bi bilo vsega tega medijskega korona pompa.

Družbe sploh ne pogrešam, tudi dolgčas mi ni. Pravzaprav zdaj ugotavljam, da sem velikokrat šla s kom na kavo, čeprav mi do tega sploh ni bilo. In čeprav bo čudno prebrati, ampak raje imam virtualne prijatelje na forumu (kjer je vsak lahko točno tak kot je), kot pa osebna druženja, kjer ljudje gledajo večinoma na lastno korist. Pogrešam samo ožje družinske člane in res je tudi to, da bi rada kam šla, seveda sama kot sem vajena – na kakšno krajše potovanje, v kino, savno, ali pa samo na kakšno kosilo ali kavico ven iz stanovanje.
Drugače pa se sprašujem ali se še komu dogaja, da mu je dan prekratek. Morda sem si zadala preveč ciljev kaj vse bi rada opravila v tem času oz. bi rada tudi malo lenarila in prebrala kakšno knjigo, gledala tv, ampak enostavno mi nič ne znese…

Zame se, razen odhoda v trgovino ki je zdaj cel projekt, ni nič spremenilo. Dolgčas mi itak nikoli ni, še prekratek je dan za vse kar bi počelo.

Zame je življenje praktično isto. Na živce mi pa grejo psihiči, ki ne zdržijo par dni noter. Preštej samo izpade psihično nestabilnih na tem forumu.

Fascinantno.

Nisem party animal in zelo rada sem doma. Trenutna situacija mi je bolj v plus kot v minus.

Imam občutek, da ta karantena omejuje samo mestne ljudi.
Prebivalci na vasi na veliko delajo, no sedaj ne, ker jim vreme nagaja.

Mestni ljudje ne smejo pomoliti nosa iz utice.
Ljudje na vasi funkcionirajo popolnoma isto kot prej.