samomor
Kaj ima človek v glavi, da se obesi? Zdi se mi, da je res močna oseba, da kaj takega lahko naredi. Moški močno zakreditiran je za seboj pustil 19 letno hčer študentko iz propadlega zakona ter 6 letnega sina iz druge zveze (nista bila skupaj z žensko že nekaj časa), plačeval je preživnino za drugega otroka. Živel je sam. Kdo bo sedaj plačeval te kredite? Nikomur ni povedal, da je kaj narobe z njim, nihče ni vedel, res je žalostno vse skupaj, samo ni ga več. Bil je priden, delaven, vedno točen na delovnem mestu, potem kar naenkrat ni prišel v službo, vedeli so, da je nekaj narobe.
V smislu, da sam sebe pokonča. Nima vsak jaj*, da bi si štik zavezal, skočil pod vlak ali iz Nebotičnika, si pognal metek v glavo. Nekdo si ne upa niti z bunđijem skočit na elastiki, kaj šele, da bo padel ob tem na trda tla.
Šibka pa v vsem ostalem.
p.s. avtorica, najprej bo treba za otroke poskrbeti, nato pa še za finančno breme, ki ga je pustil za seboj.
Ko je nekaj nanesla debata, je eden zdravnik rekel, boj se tistega, ki molči, ne tistega, ki ropota.
Ja verjetno je res kot pravijo, da je pri ljudeh ki to naredijo psihična bolečina večja od fizične zato so to sposobni narediti. Ja se pa popolnoma strinjam da morajo imeti veliko željo narediti konec in seveda “jajca” da to narediš. To niso slabiči, ker slabiči stokajo kako so bogi in želijo da drugi rešujejo probleme namesto njih.
Vem pa zato ker sta moja bližnja naredila samomor. Ne obsojajmo, ker ne razumemo čustvenih stisk, ki presegajo naše razumevanje.
Poskušaj si predstavljati, da obesi nekoga drugega. Mislim, da bi precej hitro spremenil razumevanje glede moči. Vseeno je, al obesi svoje telo, al tuje. Gre za nasilje in umor človeka. Samomor je nasilje do sebe. Iz podobnih vzgibov kot pri nasilju do drugih. Le obupa nad sabo je več. Je preveč krvavo, da bi govorili o moči.
Ko je breme življenja pretežko in ga človek ne zmore več nositi, naredi najhujše. Ne obsojajmo, ker ne vemo, kaj je tisti človek doživljal. Skoraj sigurno je prisotna depresija, obup, iz katerega ni izhoda, mogoče še kakšna duševna bolezen, mogoče halucinacije, prividi, prisluhi, glasovi, ki te vodijo, da naredi to in to…Kdove, kaj ti ubogi ljudje doživljajo. Ne obsojajmo jih, zmolimo rajši kaj zanje in če je v naši moči stojmo obupanim svojcem ob strani. Življenje je trdo in težko, velikokrat nas preizkuša preko naših moči.
80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samomorov naredijo moški.
Če povemo drugače, medtem ko naredi samomor ena ženska, ga v tem času naredi kar 4 moških.
Razlika je tako velika samo zaradi poguma. Ženske nimajo poguma tega izvesti, desci se odločijo, ne oklevajo in naredijo.
To je menda dejstvo.
Da si daš štrik okoli vratu rabiš veliko sovraštva do sebe in moči da to narediš. Ali pa je prisoten hud obup. Jaz ga razumem. Sploh ob današnjih nezvestih psihopatskih ženskah
Najlažje je spizdit!
Med kr nekaj samomorilci okrog mene, je bil tudi samski sodelavec, kar prijetnega videza, z ogrooomnooo denarja zasluženega z delnicami. Jamral in kazal slike žensk ki se mu ponujajo, je vsa leta kar smo skupaj delali, nekoč pa ga preprosto ni bilo na šiht. Šefi so poklicali policijo, oni gasilce. V ogromni surovi hiši je imel samo eno sobico izdelano, in tam je tudi v tistem tednu razpadel… Kaj bo nareil ni bilo težko sklepati, saj mi je večkrat zaupal kaj o sebi, med drugim tudi to, da je pred samim seboj skrival antipsihotike za špiro v špici strehe z namenom, da ne bo mogel do njih, ko se bo do nezavesti nalil vrhunkega vina.
Tudi zadnjemu prijatelju ki se je obesil, sem več kot pol leta prigovarjal, nikar ne živi tako! Ampak pussy je pussy, hodi po svojih poteh in ga nič ne ustavi…
Take ste tudi mnoge svetniške matere, ki namesto sebe morite lastne otroke, pri tem pa vam izdatno pomaga država. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj je manj samomorov med ženskami. Od vseh zgodb ki so mi bile zaupane, so mi najbolj gnusne tiste, ko je mati povedala, da živi samo še zaradi otrok. To ste posebne vrste psihopatk, ki niste niti zdravljenja vredne, saj bi bilo bolje če bi čimprej končale, ker če dlje životarite, bolj čustveno indoktrinirate lastne otroke, ki niso sposobni niti po vaši naravni smrti svoje sreče najti.
Skupno vsem samo-morilcem, ki sem jih v lajfu srečal, pa je bolezen vsega preveč, ob prostaškem zanemarjanju podarjenega daru življenja.
Človek pa, ki spoštuje podarjeno, ne bo nikoli roke dvignil nad sabo, kaj šele nad drugega, pa makar ga živega derejo!
Je pa zainimiv podatek,da je ogromno žensk psihično motenih,z dvojno osebnostjo,…
Zanimivo je da kar se jim v glavi kuha,v to dejansko prepričujejo sebe in folk da se je to dejansko zgodilo.Po 2 mesececih takega neresničnega govorenja in razmišljanja je dogodek v njih postane živ.Ženske imajo tak vsepovsod privilegije.
Kolikor jaz vem o tem, je skupnega tem ljudem, pomanjkanje volje do življenja, obup, manjšini pa tudi jeza.
Komu se pa tudi zasuče. Ampak večina to dolgo nosi v sebi.
@Brklc- pozabi na jezo, let it be. Spremenit ne moreš nič.
KVA A SE JE ZAGUNCAL. TEMU SE REČE SREČA NA VRVICI. ha ha ha ha ha
o bogi hudič. kaj ni prej naredil kaki dr mr kje v kaki hisi ljubezni (par….) ali kej drugje kjer so ga jebali za mali denar. ah kako je zapravil priloznost za maščevanje. lolek en. vse zajebal. če že maš namen it ajat pol vsaj še kaj naredi prej da bodo govorili o tebi. greš v firmo pa jih vse pobiješ prasce ki so ti kradli denar. ah vsak prst na petelinu je zaželejn. aj e vsaj še kakšno prej nasadil?? kakšno maldenko postavno?? škoda škoda
Ma kakšni obupani svojci. Kje so pa hodili, ko je človek rabil pomoč? So mu prisluhnili, pomagali ali pritiskali nanj? Koliko so pa oni prispevali k temu, da je človek izgubil voljo do življenja?
Mislim da se prav hitro da ugotovit razloge za samomor, če si le ne zatiskaš oči pred resnico.[/quote]
Napačno razmišljaš! Velikokrat naredijo samomor taki ljudje, za katere bi si najmanj mislil. A misliš, da so za vse krivi svojci! Glede na to, v kolikih družinah je marsikaj narobe, bi moralo biti samomor več. Vsak je sam najbolj odgovoren za lastno življenje. Velikokrat so samomori narejeni zaradi različnih pritiskov, duševnih bolezni, depresij, halucinacij.. Ne moreš soditi, ker ne veš, kaj je dotični razmišljal! Lahko doleti tudi koga v tvoji družini zato ne sodi vsevprek!
Vam jaz povem kako je s tem. Sam razmišljam o samomoru vsakodnevno, že leta. Že kot otrok sem nekoč že stal na mostu in hotel skočit, pa nisem takoj zbral poguma, potem me je pa en slučajno mimoidoči (ki je prepoznal mojo namero) zamotil in potem poslal domov.
Za zdaj kot opažate še nisem zbral toliko poguma, da bi ga naredil. ampak nekoč upam da bo šlo. Saj življenje ni tako lepo, da bi se splačalo vztrajat za vsako ceno..
Nimam nobene volje do življenja, nimam staršev, žene, otrok, punce me dajo le v friendzone. Materialno sem sicer dobro prekrbljen.
Ne zaupam se nikomur, le zakaj bi se in izpadel budalo. Tisti, ki mi ne more pomagat mi pač ne more, zakaj bi ga obremenjeval še z mojimi problemi, tisti, ki bi mi lahko mi pa noče, in tudi ni dolžan delat nekaj kar noče.
Sicer ne čutim nobenega sovraštva do sebe, ampak v življenju trpim, in v smrti vidim le konec trpljenja.
Da bi poiskal kako drugo pot za izhod iz težav pa že dolgo nimam več volje.
Še vedno pa je za samomor potrebno manj poguma in moči, kot pa za spremembe pri sebi in svojih prepričanjih.
Če bi pri sebi kaj spremenil, bi imel možnost, da se izvlečeš iz trpljenja. In to res ne boš mogel, dokler boš verjel, da si sam na svetu in te noben ne mara, zaradi česar si sploh ne upaš nekomu zaupati.
Ma kakšni obupani svojci. Kje so pa hodili, ko je človek rabil pomoč? So mu prisluhnili, pomagali ali pritiskali nanj? Koliko so pa oni prispevali k temu, da je človek izgubil voljo do življenja?
Mislim da se prav hitro da ugotovit razloge za samomor, če si le ne zatiskaš oči pred resnico.[/quote]
Bom od včeraj le prekopirala:
“Ko je nekaj nanesla debata, je eden zdravnik rekel, boj se tistega, ki molči, ne tistega, ki ropota.”
Še vedno pa je za samomor potrebno manj poguma in moči, kot pa za spremembe pri sebi in svojih prepričanjih.
Če bi pri sebi kaj spremenil, bi imel možnost, da se izvlečeš iz trpljenja. In to res ne boš mogel, dokler boš verjel, da si sam na svetu in te noben ne mara, zaradi česar si sploh ne upaš nekomu zaupati.[/quote]
Kaj pa ce ne mores spremeniti. Vcasih pogum ne pomaga, oz. ni zadosti