samopostrežni bife
Še nikoli nisem bila na poroki, kjer bi bila večerja samopostrežna – sama vidim nekaj prednosti v tem, imam pa tudi določene pomisleke – skrbi me predvsem:
a)dren in čakanje gostov v vrsti
b)če ljudje za isto mizo ne naložijo hrane istočasno to potem tudi pomeni,da na jejo skupaj kar se mi ne zdi lepo
c)starejšim in bolj sramežljivim je verjetno težje it po hrano
d)ne predstavljam si kako gostinec, ki ti pripravi samopostrežni bar poskrbi za to, da je ločena predjed glava jed- se mi zdi, da ljudje itak ne vejo, sploh če so bolj nenavadne ljudi in si potem kar nekaj naložijo oz. ne vejo kaj je predvideno zdaj in kaj potem
Kakšne so torej vaše izkušnje in kaj imate vi rajši?
Vsi razlogi katere si naštela so bili za naju dovolj velik razlog, da se za to varjanto nisva odločila.
Sicer kolikor vem, se lahko dogovoriš za postreženo predjed in juho, glavna jed pa je samopostrežna, da se izogneš točki d). Čakanje v vrsti ti ostane v vsakem primeru. Lahko se zgodi, da najbolj ‘zaželjene’ jedi zmanjka in potem nezadovoljstvo, ker morajo jest ‘ostanke’. Lahko se po omizjih dogovorijo, da prvi ki se vrnejo z krožniki počakajo ostale. Tudi na c) točko nimaš kaj dosti vpliva, z njo se bo treba sprijaznit.
Kolikor vem, imajo malo boljši kateringi tudi varjanto streženih večerih. Te so sicer malček dražje od samopostrežnih. Če bi bila primorana gledat na čisto vsak evro, bi potem raje izbrala malo bolj preproste jedi ali pa en hod črtala in imela streženo. Pride bolj slovesno (poroka je slovesten dogodek kajne?) in izogneš se tvojih 4im točkam. Ali pa bi probala prišparat kje drugje, poroka je dokaj kompleksen projekt, verzij je ogromno, ni pa togih pravil.
Midva sva se poročila lani na Primorskem in sva imela poroko in pogostitev na prostem. Sva se kar odločila za samopostrežno večerjo. Midva konkretno sva videla same prednosti. Vse je bilo zelo sproščeno, hrane je bilo dovolj. Gostje so za vsako jed vedeli, kaj je, ker je bil pred posodo listek z imenom jedi in meni tudi z imeni jedi po predjedi, glavni jedi, sladici… pri vsakem svatu na pogrinjku.
Za mojo mamo in moževega dedka, ki težje hodita, smo se pa posebej z natakarjem zmenili, da gre do njiju ju vprašat, kaj bi jedla. Potem jima je vsako jed posebej prinesel… So se kar lepo zmenili. Drugi so pa čisto uživali v raziskovanju hrane pa v poskušanju različnih jedi pa ker jih ni noben postrani gledal, če so si več naložili ali kakšno jed spustili…
nevem znanka je imela poroko na tak način in meni osebno ni bilo všeč, ko se je folk tam drenjal za tisto hrano, ki je bila sredi ene mini mize kar naloženo eno na drugem. najprej so imeli pač predjed, po nevem 15 minutah so odnesli tudi če je kdo še želel in potem glavno jed isto je bila tam kaj vem pol ure in so jo spet odnesli pa tudi če si bil še vedno lačen. in tudi kasneje, sadje, piškoti so bili tam in si si mogu hodit tja vsakič iskat, mize so bile pa 10 metrov stran. nevem meni je to neumno. meni je sproščeno to da lepo sediš in ti natakarji sami hrano prinesejo pa tudi za odnesti raje čakajo celo uro kot pa manj, za vsak slučaj. jaz nikoli nebi imela tega