samozavest
Nimam zdaj časa za to; pa tudi sicer nikjer ne pravim da je resnica nasprotna. Pravim samo, da si bil veliko bolj natančen pri izrazih kot jaz. Meni se ni zdelo potrebno iti v take detajle.[/quote]
Ejga nooo, pa nisi mnde hud ker sem se te malo sposodi??? Lj, morva babncam mal možgančke prešvicat, da nau jaga tko dolgočasna…[/quote]
Ma ne, nič hud. Ti kar izvoli.
Samo zadeva se mi v okviru vprašanja v prvem postu te teme ne zdi zelo pomembna. To bo lahko razčiščevala (če bo) kasneje.
najslabši možen nasvet. tudi če vse to počneš samopodobe ne morš nrdit če ne dobiš potrditve od drugih ljudi. jz recimo jo ne dobim niti doma od staršev pa se zlo trudim sama s sabo že leta. pri sebi sem seveda uspešna, ljudje k me poznajo in vejo de delam na sebi zlo intenzivno so nad mano navdušeni, pogrešam pa res več pohvale. z današnjim dnem se se nehala pri delu na samopodobi s tem ukvarjat, ker ni nobenga učinka, same sebe ne sprejemam ker ni potrditve od nikoder, jz pa jo rabim pod nujno, s hobiji in interesi in z druženji pa tega ne rešiš. jz ne poznam primera k bi recimo šu na kolesarjenje pa si s tem rešil samopodobo. ne in ne. sicer sem lepa baba za svoja leta pa sploh, ,mam jih namreč 42, ampak pri meni je groza kajti same sebe sploh ne opazim. sej de ne bo pomote s pohvalo od drugih ljudi nikakor ne mislim iskat pozornosti samo de bi se kdo vtaknu v mene in me pohvalil. mene hvalijo samo prijatelji in znanci in nihče drug in to je zlo žalostno. bla bi pa zlo vesela če bi me kdaj recimo popoln neznanc opazu pa reku ‘ kolk si ti lepa baba’. to bi mi zlo velik pomenlo. jz ne znam delat na sebi samosprejemanja in samopodobe in sem s tem samo zgubljala svoj cajt in nič drugega kot to. sicer pa se s sabo ukvarjam in sem vedno spedenana kot je treba. res žalostno de mam po vsem tem delu na sebi še vedno probleme s samopodobo in samosprejemanjem. sem ena čist navadna butara in to je to. če samosprejemanja in samopodobe nimaš od otroštva dalje, kot je blo to pri meni ne morš nrdit samopodobe in samosprejemanja na noben način sploh. pa se lahk na glavo postaviš. psihoterapevtom pa nič verjet ker samo lapajo kar so naučeni. že videno. ni nobenga učinka od njih. gledam po tem forumu če bi našla kva bi še lahk nrdila na samopodobi in samosprejemanju. na sebi sem sicer nrdila že veliko, samosprejemanje in samopodoba me pa matrata skos.
Ali pa začni vsakodnevno premišljevat o tem kako je življenje kruto, koliko ljudi je v mukah zapustilo ta svet, ko so mu na živo rezali glavo stran, kako srna umre v mukah ko jo medved žre pri živem telesu, kako živali trpijo v štalah privezane ne ketno, vse kar lahko naredijo da stojijo ali ležijo, koliko otrok dela v rudnikih, kako so mučili ljidi med svetovnimi vojnami v taboriščih, kako pes preživi 10 let življenja na 2m ketni, koliko ”Fritzlov” ima zaprte ljudi v kleteh, ki nikoli v življenju ne bodo videli sonca.
Potemtakem je vsak stik z običajnimi ljudmi v družbi ”mačji kašelj”.
Martina39, 15.06.2024 ob 11:12
najslabši možen nasvet. tudi če vse to počneš samopodobe ne morš nrdit če ne dobiš potrditve od drugih ljudi. jz recimo jo ne dobim niti doma od staršev pa se zlo trudim sama s sabo že leta. pri sebi sem seveda uspešna, ljudje k me poznajo in vejo de delam na sebi zlo intenzivno so nad mano navdušeni, pogrešam pa res več pohvale. z današnjim dnem se se nehala pri delu na samopodobi s tem ukvarjat, ker ni nobenga učinka, same sebe ne sprejemam ker ni potrditve od nikoder, jz pa jo rabim pod nujno, s hobiji in interesi in z druženji pa tega ne rešiš. jz ne poznam primera k bi recimo šu na kolesarjenje pa si s tem rešil samopodobo. ne in ne. sicer sem lepa baba za svoja leta pa sploh, ,mam jih namreč 42, ampak pri meni je groza kajti same sebe sploh ne opazim. sej de ne bo pomote s pohvalo od drugih ljudi nikakor ne mislim iskat pozornosti samo de bi se kdo vtaknu v mene in me pohvalil. mene hvalijo samo prijatelji in znanci in nihče drug in to je zlo žalostno. bla bi pa zlo vesela če bi me kdaj recimo popoln neznanc opazu pa reku ‘ kolk si ti lepa baba’. to bi mi zlo velik pomenlo. jz ne znam delat na sebi samosprejemanja in samopodobe in sem s tem samo zgubljala svoj cajt in nič drugega kot to. sicer pa se s sabo ukvarjam in sem vedno spedenana kot je treba. res žalostno de mam po vsem tem delu na sebi še vedno probleme s samopodobo in samosprejemanjem. sem ena čist navadna butara in to je to. če samosprejemanja in samopodobe nimaš od otroštva dalje, kot je blo to pri meni ne morš nrdit samopodobe in samosprejemanja na noben način sploh. pa se lahk na glavo postaviš. psihoterapevtom pa nič verjet ker samo lapajo kar so naučeni. že videno. ni nobenga učinka od njih. gledam po tem forumu če bi našla kva bi še lahk nrdila na samopodobi in samosprejemanju. na sebi sem sicer nrdila že veliko, samosprejemanje in samopodoba me pa matrata skos.
“bla bi pa zlo vesela če bi me kdaj recimo popoln neznanc opazu pa reku ‘ kolk si ti lepa baba’. to bi mi zlo velik pomenlo.”
Pogumen in iskren zapis, jaz od zdej naprej vsem lepim ženskam povem, da so lepe, obljubim, če bo le priložnost, ker po cesti pa tudi ne moreš glih komentirat izgleda ljudi.
Samozavest pride od uspehov in socialne validacije oz. potrditve, ki pride z njimi, karkoli drugega ni resnična samozavest, ni avtentično. Pomanjkanje pohval v otroštvu in tudi kasneje ni atipično za ta kulturni prostor, ampak imamo moč se obkrožati z ljudmi, ki so nam vir validacije.