Dragi prijatelj!

Bolje da si doma in si kupiš Ančko!! Ali kot bi rekli nekateri: dopust so le nepotrebni stroški kupi si raje kakšno erotično igračko in s tem zapravljaj čas, vsaj tečen ne boš!

Karkoli pišete…. je brezveze.

Realno gledano, samski nikamor ne hodijo na neke tedenske ali še daljše dopuste. Še nikjer nisem videla nekoga samega, ki bi v tujem kraju vzel hotelsko sobo ali apartma za nekaj dni, ne da bi bil vsaj v naprej dogovorjen  s kakšno skupino, domačini ali drugimi popotniki – skratka, imel nek razlog, da je prišel tja.

Realno gledano samski hodijo kvečjemu na kakšne izlete, pohode v sklopu društev, v katerih so… včasih tudi  sami, vendar to niso dopusti v smislu nekaj dni, ampak bolj enodnevne ture, to je pa to.

Ja v umag res ne hodimo :).

Mi je pa fascinantno da ne morete nikamor sami, samo družbo da je fajn kao….v resnici pa čepite očitno vsak na svojem koncu in opazujete tujce kaj počnejo. Ker če tako grozno uživaš s svojo družbo kako za vraga si imaš čas ogledovati in šteti dneve ljudi, ki so sami? To jih poslikaš in vodiš evidence potem?

To ti pa verjamem, da še nisi videla samskih na daljšem dopustu. Namreč res se ne pražimo v Umagu ali pa tam okrog kot se ti.

No apartmaja pa res ne najemamo. Za samsko osebo cel apartma_? Zakaj že?

Mi je pa zanimivo, da ste eni poročeni tako zaplankani. Daj pojdi kdaj kam dalje kot do soje hrvaške prikole ali pa apartmaja pa boš videla, da ogromno samskih uživa dolge dopuste. Brez takih in drugačnih prikolic na dveh nogah.

Se pa ponavadi umikamo lokacij, kjer se nahajajo zatelebanani ljudje, takoj, da verjamem, da ne srečuješ samskih dopustnikov.

Ko greš v svet, primi se koga za roke in pojdita skupaj…

Mora biti res živ dolgčas , da greš sam na dopust…

Ljudje smo v osnovi družabna bitja.

Zdej pa si mislite kar hočte.

Pa se upam stavit da imam večji krog ljudi okoli sebe kot vsi tu ki jokate kako lahko ljudje sami hodijo naokoli. Mislim če greš kam sam še ne pomeni da si skoz sam. Na letališču se s kom začvekaš, na avionu isto, v hostlih da sploh ne govorim, največ res fajn ljudi sem spoznala v hostlih. Se še vedno obiskujemo in slišimo. V bistvu ste tisti, ki se vedno rabite nekoga držat za rokice najbolj nesocialni. Če bi vas spustil bi čepeli v kotu kot kup nesreče in ne bi vedeli kaj početi sami s sabo. Nobenih socialnih veščin. Če greš rad kam sam ne pomeni da ne maraš družbe. Pomeni samo da si zmožen sam s sabo uživat brez da se zanašaš na nekoga da “te zabava”.

Verjetno je strah neznanega problem. Letosnji dopust je sel mimo ne da bi vedela zanj, morda scasoma.

Parkrat greš sam na dopust, ko ugotoviš kakšen dolgčas je, se ne spraviš več. Eno je aktivni dopust kot so potovanja po mestih, raziskovanje in pohodi. Povsem drugo je poležavanje na plaži.

Sem poročena, otrok na svojem, mož bolj zapečkar. Sicer sem šla največ za pet dni sama, bi pa brez problema še dalj. Nobene družbe ali kakšnih prijateljic ne rabim s seboj. Mi ni do prilagajanja, še manj, da bi mi nekdo vseskozi žgolel na ušesa ali pričakoval, da ga jaz animiram. Hrup in žlobudranje vsevprek, kot imajo nekateri radi na dopustu, bi me utrujalo. Rada sama kaj raziskujem, uživam v branju, lenarjenju, razvajanju. Naključni pogovor z neznanci mi je dovolj. Uživam v družbi s seboj, nikoli mi ni dolgčas, običajno mi časa še zmanjkuje. Ne grem pa sama kam daleč ali v neznane, celo nevarne kraje. Toplice pri nas, obljudeni kraji v Italiji in srednji Evropi. Spim v hotelih, če so skromnejši, ne ne moti. Tudi če sem šla kam z agencijo, kar mi zelo ustreza, nisem šla zaradi družbe. Naš je bilo včasih kar več samih., kako je danes, ne vem.

Eh, če si skoz doma sam, si zihr ne zeliš it sam še na dopust. Ce pa imas doma in na poslu guzvo, ti pa par dni lezanja pri miru paše. Ne mi lagat, da ljudje radi hodjo sami okol. Nimajo druzbe. zaradi raznih vzrokov.

Zgrešila si poanto uvodnega posta.

Samski so sami tudi doma.

Ti greš stran od moža in se vedno vračaš k možu.

Ja seveda, samski nimamo nikogar in smo vedno sami. Mislim iz kje jih to vlečete? Večinoma imamo samski več družbe kot pa poparčkani, več hodimo ven….in ja tudi velikokrat potujemo sami. Ne poznam prav nikogar ki je nonstop sam. To je izbira potem.

Mislim če je pa kdo vedno sam, nič socializacije z komerkoli, nobenih prijateljev, znancev…..potem pa ne razumem od kje pričakuje da naj bi šel kdo z njim na dopust. Očitno mu ni do socializacije, ker če bi mu bilo bi že kaj naredil v tej smeri da bi imel neko družbo. Ni da se kar zgodi da imaš prijatelje, znance….za to je treba kaj narest. Tako kot za vse ostalo v življenju. Najboljš res da sedite doma če ste sami in čakate da vas kdo “reši”. Za zjokat.

Ja, pa še plačam mu naj dopust ali kaj bi še?

Kakšno lajnanje določenih zaplankanih osebkov tu gor, če gre nekdo samski sam na dopust. Ah, oh…..

Poznam pare, ki gredo skupaj na dopust in se cel dopust samo kregajo in tečnarijo drug drugemu ter si komplicirajo vse, kar se komplicirat da. In se vrnejo z dopusta zgonjeni in zmatrani, ter komaj čakajo da se vrnejo v službe. Toliko o “uživanju” družin, oziroma parov na dopustih. In kakao je vse super in fajn in oh in sploh, ter takoj limat slikice na fb.

Veliko samskih potuje samih. Seveda. Zakaj? Ker jim tako paše. Ker so razčistili sami s seboj, ne jokcajo nad usodo, ampak hrabro spakirajo stvari stvari, ter se odpravijo novim dogodivščinam na proti. Nič takega. Razen za zahojene strahopetce, ki mislijo, da je z njimi nekaj narobe. Nič ni narobe. Vsak je svoj karakter in vsak ima svojo zgodbo. Pač nekaj ljudi je brez problema samih in sami dopustujejo, drugih nekaj ljudi pa rabi družbo ali nekoga, pa četudi je slaba družba. Važno da ni sam. Različni smo si. In probajmo razumet to različnost. Razen če ste zaplankani. To pa je večji problem od samskega dopustovanja.

Ahahahah, še s prstom na zemljevidu ne najdeš krajev, ki sem jih prepotovala. Sama, v lastni režiji. Po mesec ali dva v kosu, pa tudi več bi z lahkoto, ampak ko sem bila mlajša, je zmanjkalo denarja, potem je pa problem postala količina dopusta. Ampak še vedno sem stisnila 4 tedne v kosu. Moji najboljši spomini.

Potem sva začela potovati skupaj z bodičim možem, zdaj hodimo skupaj z družino. Vse je fajn, ampak res pogrešam včasih tiste čase, ko sem lahko šla sama kamor mi je pasalo, ko mi je pasalo, počela kar mi je najbolj pasalo tisti hip, in kot je nekdo že omenil, bistveno več ljudi sem spoznala, ko sem potovala sama.

Skratka, nekateri imate polne plenice predsodkov.

najboljše je julija in avgusta v kakšnem hotelu na hrvaški obali v top destinacijah, praznih sob v hotelih za samske je kolikor hočeš

In kaj bi človek počel v hotelu na Hrvaškem? Ne grem tja, kjer je prazno, amapk tja, kjer je kaj lepega za videt, kaj fajnega za početi.

Zoprni samski, ki se ob dveh prijaznih besedah prilepi paru. Kar naenkrat nimaš več miru pri obrokih in na večernih pijačah.

Ta zadnja stvar, kar si samski želimo, je družba parov ali pa familij. Samo bejži stran od njih.

Če verjameš. Res radi poslušamo štorije o otrocih pa o ne vem čem še vse. Hahaha…..

Kako, da ne :)? Najboljši so vsi detaljli kako se je otrok posral in kake oblike je bil drek pa kako bruhanje diši (ja, ene mamice razlagajo, da otroško bruhanje diši). Ali pa, ko kaka ženska v detajle razlaga kako je visoko noseča še vedno seksala. Pa vsi detajli o porodih. Ali pa, ko se nabere kup babnic na kup in stokajo kako grozni so njihovi možje, ker so otroke oblekli v rumeno majico, namesto v zeleno kot so one ukazale. Pa to je izjemno.

Ali pa ko ti kak par v nedogled razkazuje fotke in razlaga kako je bilo na dopustu na Hrvaškem, kjer itak niso drugega počeli kot se zalivali z alkotom in se pražili na plaži. Blazno zanimivo za poslušat. Če jim zmanjka pijanskih zgodb, seveda v detajle razložijo vse kaj so njihovi otroci počeli. Kaj češ boljšega poslušat kot o izjemno zanimivem dopustu na hrvaški obali, že 20 let v istem apartmaju, v istem kraju? Same napete zgodbe.

Jaz sem pa poročena )kar srečno, če smem dodati), ampak grem vsake tolk sama nekam za par dni ali tudi več, ker mož pač raje čepi doma in študira svoje zadeve, otroka gresta že nekaj časa po svoje. Največkrat grem v toplice, v Bohinj, Kranjsko Goro, tudi na Hrvaško, v Črno Goro, Makeodnijo, Albanijo, Grčijo, Ciper, Turčijo, Egipt, Malto, Sicilijo, Izrael, New York, Škotsko, Nizozemsko, Švedsko, Tajsko, Gruzijo, Ukrajino, itd sem že šla sama. In kaj? Meni je bilo fino, ker sem rabila odklop od vsega in vseh. Sem šla včasih tudi s kako kolegico, ampak včasih mi začne it kaj na živce. Nazadnje sem bila z eno, ki je jedla kot pujs, mljaskala, cmokala, se prenažirala tako, da nisem tega mogla gledat in poslušat. Hvala lepa za to. Zakaj pa bi morala take zadeve prenašat? Ne da se mi bit strpna in prilagodljiva, če se ljudje ne znajo obnašat in bit nemoteči. Dostikrat pa v hotelih na zajtrku ali večerji vidim pare, ki ne spregovorijo ene besede ali pare, ki se ves čas na plaži kregajo ali zdirajo na otroke. In taki se ponavadi najbolj zgražajo nad samskimi turisti. Hecno, a ne? Ampak takih parov ne buljim (kot nekateri buljijo vame) in ne komentiram (tokrat je izjema, ker je pač taka tema) in to predlagam vsakomur: vsak naj se briga zase in naj se znebi predsodkov pa bo vsem lažje na tem svetu. A naj čepim doma, zato da se nekomu ne bom smilila, češ poglej jo revco sama je.

P. s. Drug teden odhajam sama v Kefalonijo za en teden, hotel 6 zvezdic, mislim, da bo fajn.

In še enkrat: ne se sekirat za druge in ne pametujte.

Povej prosim malo več o teh čudnih ljudeh.

Pametno razmišljaš in udejanja. Mi je všeč tako.

Namreč večina poročenih žensk, ki so vi situaciji, da bi one šle, on pa ne, raje doma čepijo in jamrajo kot, da bi dvignile rit in šle same kam.

Mi je pa zanimivo, da moški pa nimajo teh težav, če ona noče, on komot gre sam okrog.

Lahko se dva v ogromno stvareh ujemata, torej sta povsem srečen par, ampak se zgodi, da je en zapečkar, drug bi pa po svetu raziskoval. Kaj naj zdaj gresta narazen? ALi pa se mulita drug na drugega? Ni potrebe, če razmišljata tako kot ti pa je obema ok. Saj nikjer ne piše, če sta dva par, da morata skoz skupaj tiščati.

Pohvalno.