samsko življenje je neprecenljivo.
Enim pač samsko življenje odgovarja, drugim pa ne. In tem drugim se ni težko partnerjem tudi malce prilagoditi, da imata kakovostni zakon. So pa ljudje, ki imajo osebnostno motnjo, da mislijo, da imajo samo oni vedno prav, da je potrebno samo njim streči spredaj in zadaj in, da nihče drug nima pravice do svojega mnenja, svojega mišljenja, ker se imajo za nad-pomembne…edine. Bolno. Taki naj ostanejo kar samski, da preprečijo trpljenje drugih.
Sem ženska in lahko rečem, da se strinjam, da je samsko življenje neprecenljivo. Sicer mi ni bilo za to treba ugotavljati 20 let. Splošno je znano, da samski lahko delaš kar hočeš, kadar hočeš. Če se mi po službi popoldan zalušta spanca sli sem utrujena, lahko grem spat. Ni noža, ni otrok, ki bi težili. Tudi skuham si tisto, kar sama želim, kadar želim. Pospravljam, kadar jaz želim. Če mi en dan, dva ne paše pospravljat, pospravim naslednji dan. Nikogar ne moti. Lepo je živeti sam, ker sam delaš svoja pravila. Sploh pa mi ni treba skrbet, kje je dec, ali me vara, ali ga zunaj pije.
Niso samo samski moški, smo tudi samske ženske in prav lepo nam je. Odpade na tone situacij, kregarij, ki se dogajajo v paru.