Se vam kdaj zgodi, da sanjate ko ste budne. Včasih ko imam mir sanjam, da bi imela majhno hiško, ki bi bila samo naša. Nič posebnega, čisto majhna samo za nas tri. Včasih se z možem oba pogovarjama, da bomo enkrat imeli nekaj svojega, ampak čas samo beži, nikoli ni bolje. Vsaj počitnice, ki jih planiramo pol leta nam potem uspejo. Včasih sanje o hiški potlačim za kakšne pol leta, ker vem da so neuresničljive. Toliko denarja nikoli ne bomo imeli. Ampak tako lepo je imeti plane za prihodnost!

lepo je sanjati……!

Vedno se mi je zdelo, da človek lahko dobi vse, če si to resnično močno želi. To še vedno verjamem 8ob seveda danih omejitvah naravnih sposobnosti). A vedeti je treba zraven, da vedno plačaš ceno. A jo hočeš plačati ali ti je prevelika – samo to je pravo vprašanje.
jaz sem sanjala o svojem domu, svojem. In ga imam. In ni hiška. Ker sem ugotovila, da jo lahko sicer dobim, ampak za kakšno ceno…….ja, cena bi bila taka:
1. ne bi se smela poročiti iz ljubezni ampak malo bolj po pameti :-))
2. za kakšne 10-15 let bi pozabila na vsakršno nepotrebno trošenje, dopuste, boljši avto, vse.
3. adijo vikendi, polni izletov, obiskov, igrnaja, ker bi najbrž z možem prenašala opeko in mešala beton.

Previsoka cena……..pa sva malo stanovanjsko varčevala, si vzela 10 letne kredite ob katerih naša štiričlanska družina še vedno “lahko diha” in hop v neko staro stanovanje.

naj se ti sanje izpolnejo!

O ja… O hiški sem sicer že nehala sanjati, stanovanje imam pa v mislih že popolnima opremljeno:))) Z gospodinjskimi aparati vred:)))) Tudi to bo še prišlo:))
LP Punček

Jaz bi tudi imela majhno leseno hiško, nekje ob robu gozda, z veliko verando, kjer bi z možu po večerih posedala in kramljala, imela bi tudi veliko krušno peč in imela bi še tretjega otroka.
In nakar se zbudim in ugotovim, da dokler bo moj mož šest dni na teden na službeni poti bom še kar v tem stanovanju ki ga imamo, sama z mojima dvema piščanema, ki hočeta biti včasih bolj pametna od kure, in bom še kar nekaj časa, mami in ati pa gospodinja pa poslovna ženska v službi,pa……. sama za vse.

Moje sanje so vedno bile, da bi živela nekje na deželi in bi imela konjsko farmo….pa imam samo enega konja…ha ha

Heh, kako je fino sanjati…

Jaz pa sem osem let sanjarila, kako bi bilo če bi končno dočakala dojenčka. No, sedaj po letih operacij IVF-jev, nama je uspelo po naravni poti. Mojih sanj še nisem dosanjala saj sem šele proti koncu 3.meseca, pa vendar potiho sanjam… kako bo… saj veste… včasih me od sreče kar stisne pri srcu, včasih od strahu, da ne bi šlo kaj narobe…

No in odkar vemo za našega metuljčka, je vse lepše… kot v sanjah… Obeta se nam krasno stanovanje ki ga v sanjah seveda že opremljam, krasno stanovanje za otročka, že vem, kako bo imel opremljen spalni del, pa ločen dnevn del (igralnico), pa kopalnico…. joj čist sem iz sebe…

Ampak zaenkrat vse to sanjam še v najini mali garsonjeri, jer se bomo stiskali še vsaj dve leti… če bo s financami vse po sreči… pa saj ni važno, se bomo pa zaradi pomanjkanja prostora še bolj stiskali…

Brina