Sanje-mora
Najprej en lep pozdravček vsem! Končno se mi je uspelo priklopiti na net.Oz.so ga končno usposobili za nas uporabnike.Res je že kar malce preveč pritožb glede neta,kajti očitno nas je na sistemu veliko več uporabnikov,kot nas je pa lahko..Tako da pri firmi samo vpisujejo in vpisujejo nove naročnike,sistem pa že več kot 5 let ni niti malo razširjen..tako da niti ni čudno,da nam net večkrat zaradi neobremenjenosti sploh ne dela.In da je veliko hude krvi…kaj bo s ene ve…
Tole temo sem odprla,ker me zopet nekaj zanima..Nevem mogoče izvem,da je to nekaj normalnega in da se to dogaja še komu…
Namreč te naše sanje..oz spanje…danes ponoči je bilo zame spanje obupno.Niso bile tiste more..ampak kako naj rečem ,prav trpela sem v sanjah..veliko prejokala in hudega dala skozi..Kako naj povem,grozno se počutim po taki noči…Izpita do konca…Pa se sprašujem zakaj…res zakaj pride do takega stanja,da v sanjah tako grozno trpiš,zbuditi se ne moreš tisti trenutek..ampak dosanjaš skoraj komplet zgodbo,ki se razpleta in razpleta.Grozen občutek..ki ga ne razumem..Sigurno pa nekaj pomeni..No in to me zanima.Le kaj je vse skup lahko vzrok.Mislim trpela sem v tej meri,da se mi je ravno na vseh tistih področjih,ki mi v živlenju najbolj pomenijo in brez katerih mi ni živeti…doživela izgubo..Izgubo vseh mojih bližnjih..družine otrok,moza…Uhh boh ve zakaj..Pravijo da vse kar se čez dan zgodi ostane v podzavesti in se ponoči pač na nek način transformira v sanje..Ampak nič takega nisem doživljala ..na potem pa taka noč in samo take sanje..groza…mogoče kdo kaj ve o tem..Predvsem me zanima,zakaj v sanjah človek tako grozno trpi,trpi,da čuti da ga celo telo posebej boli..da je ob bolečine že čisto fertik..A zbbuditi se ne more…zakaj??? Mogoče mi s svojim mišlenjem lahko malce pomagate.Res me zanima zakaj tako..se mi pa to že večkrat zgodilo a a najhuje je to,ker sem potem neuporabna kar cel dan..vse me boli..ah sploh nevem kako naj vam to stanje opišem..resnično sem prau šokirana zaradi tega.Help…
Me veseli Jani…tud to noč lepo pančkej…Ma nobenmu ne privoščim takih noči..je kot tisto mučenje proti kteremu ne moreš nič…
Dan bo pa deževen sem praukar prečitala..tko da si ga bo treba lepega narest..
P.s. si gledal polnočni klub včeraj??
Če bo le šansa si ga oglej,tko mal za sprostitev med prebiranjem priročnika,ti bo pasalo..Aja ti povem o kom je tekla debata..Učimo se za živlenje ne za šolo..no debatirali so zelo zanimivo o šolanju..oz izobrazbi…
Ena dečva ki ima že uh in oh kar se tiče izobrazbe..tud že doktorat..pa še 30 ni stara…sam je šla študirat prek meje v ZDa in tam dosegla ludo ludo…
Potem ena boga ki je podobna meni..K ma že vse ludo od izobrazbe,pa v svoji branži z diplomo ne najde službe pri nas..zato se dokvalificira prekvalificira,dodatno polaga izpite..da dobi službo za določen čas kjerkoli ..Je pa mati dveh otrok v pravih tistih srednjih letih…
Potem ta naš fenomen Alešič(formula ena),ki ni diplomiral..in njegovi pogledi,delovne izkušnje… in delavni staž..debatira se o tistem pildku kolk je važen…Potem en zelo Zanimiv možakar Pavel(upam da je) Ravnohrib..vodi kviz Sive male celice (za otroke) No ta je šele sedaj diplomiral..heh po 23 letih je pa igralec umetnik po profesiji…
Ma zanimivi gostje,zanimive ugotovitve…vse skup je pa mojstrsko povezovala Rosvita Pesek…ki je magistra(to sem ugotovila na koncu oddaje ko je špica šibala naokol…Tko da..hehe zanimivo poglej si….
zajček – agree:)
Vedno ko človek sreča takšne ljudi, prej ali slej ugotovi da je bila njihova pot vse prej kot lahka – ponavadi je trnova, kajneda.
Kaj pa vem, zakaj moramo ljudje skozi določene težke preizkušnje, morda zato da končno odpremo oči in vidimo v življenju še vse kaj drugega kot večno borbo (imeti…)
Življenje je naše in mi smo tisti ki v danem času in prostoru izberemo…
Zato se mi pa zdi življenje večkrat hecno, nekaj obračaš pa se nekje drugje obrne ali pa te obrne kdo drug:)
Ne vem…. Vem pa da Pot obstaja vedno in vedno imamo možnost izbire – tudi če smo primorani izbirati le med slabimi, še vedno lahko izberemo tisto ki je malo manj slaba, pa čeprav le za kanec. Vrata zapreš – pa glej odpre se linca…
Najlažje je v življenju nekoga kriviti ali obsojati za nekaj, težje je sprejeti odgovornost za svoja dejanja in se iz njih po možnosti kaj naučiti… Po mojem se to učenje nikdar ne konča…. thnx god. Ko v meni ne bo več niti kančka vedoželjnosti, takrat verjetno tudi življenja ne bo več v meni…
Sama verjamem v to da nam je vse nekako res dano v posojo….. da bodo debate o življenju trajale dokler bo obstajala človeška civilizacija…
Kaj in koliko se pa bomo hoteli, mogli, želeli naučiti je v veliki meri odvisno od nas… Majhen otrok gleda v čudeže okoli sebe a ga kaj hitro “sciviliziramo”. Zelo hitro pozabimo tisto *gledati je treba s srcem*
so staaaaaaaaaaay Forever Young……………….
S.O.S.
Jajaj vedno..pa tudi če sprva izgleda slabo se potem izkaže za dobro…..
Tko…do sedaj se te moje sanje še nerazvozlane…ampak se v njih odraža marsikaj,sam če bi to znala razbrati..mogoče je pa vse skup bilo le slabo počutje,ki me je pestilo včeraj,pa zdejle me tudi nekej daje..kaj vem…mogoče so to skrbi,ki so povezane s ponedeljkom..ma očitno en pritisk je…bomo že preživeli..ampak po pravici povedano rabim en šus…hihi en šus nečesa,,nekaj prijetnega…..,da me malo preobrne tam nekje na moji poti vsakdanjika,pa bo spet vse oki doki…rabim samo malo..malo….
Mmm mogoče bo pa češnov-štrudejlček to malo zapolnil in preobrnil..heheheh,ki se prav zdajle vecelo cmari v pečici….