Tako zelo brihtni pa očitno le niso.

Kraški ovčar je nekoliko manjša različica Šarplaninca. Hrbtna višina za samce do 64 cm, 45 kg medtem ko šarplaninec doseže tudi 60 kg. Oba sta ovčarski pasmi, samostojna in trmasta ter seveda zelo zvesta gospodarju. Gospodar mora biti bolj trmast kot pes, obvezna je socializacija v vsaj pasji mali šoči.

Niti nista ovcarja, bolj pastirja. Od tu ostrost in samoodlocanje in ob neizkusenem vodniku potencialni problemi.

Kakšna je razlika med ovčarjem (čuva ovce) in pastirjem? Moj je tudi ljudi tretiral kot ovce. Ko smo imeli piknik ob reki in je želela skupinica udeležencev iti malo po svoje na sprehod, jih je prignal nazaj v čredo 😀

Ovcarski psi pasejo pod taktirko pastirja (cloveka) in niti niso cuvaji. Pastirski psi delajo samostojno, niti ne pasejo, ampak varujejo. Prevzamejo vlogo cloveka, zato samostojno odlocanje, in ostrina zaradi varovanja.

Kakšna je razlika med ovčarjem (čuva ovce) in pastirjem? Moj je tudi ljudi tretiral kot ovce. Ko smo imeli piknik ob reki in je želela skupinica udeležencev iti malo po svoje na sprehod, jih je prignal nazaj v čredo 😀
[/quote]
Priblizno tako (zelo po domace):
Ovcarji skrbijo, da se creda ne razgubi. So stalno v pogonu in so praviloma srednje velikosti. Pastirji pa cuvajo credo pred zunanjimi nevarnostmi. So praviloma veliki, masivni in kadar je vse mirno, delujejo leno. “Aktivirajo” se ob sumu na nevarnost. Takrat pa ni vec sledu o “lenem” psu, ki se mu je malo prej komaj kaj dalo premikati.
Tipicen ovcar je recimo border collie, ki je tako po obliki kot po karakterju nekaj cisto drugega kot npr sarplaninec. Skratka, cisto razlicne vrste psov zaradi cisto razlicnega namena uporabe. Pri poimenovanju pa je tako, da so npr v anglescini eni in drugi “shepherd”.

Priblizno tako (zelo po domace):
Ovcarji skrbijo, da se creda ne razgubi. So stalno v pogonu in so praviloma srednje velikosti. Pastirji pa cuvajo credo pred zunanjimi nevarnostmi. So praviloma veliki, masivni in kadar je vse mirno, delujejo leno. “Aktivirajo” se ob sumu na nevarnost. Takrat pa ni vec sledu o “lenem” psu, ki se mu je malo prej komaj kaj dalo premikati.
Tipicen ovcar je recimo border collie, ki je tako po obliki kot po karakterju nekaj cisto drugega kot npr sarplaninec. Skratka, cisto razlicne vrste psov zaradi cisto razlicnega namena uporabe. Pri poimenovanju pa je tako, da so npr v anglescini eni in drugi “shepherd”.
[/quote]

No, in kaj ja zdaj bil moj Kraški ovčar – ovčar, kot ima to v imenu ali pastir, ki je tudi varoval čredo ljudi? Zadeve najbrž niso črno bele in je podobno kot pri ljudeh – vsak pes je samosvoj karakter. Šarplanince so običajno puščali same z ovcami, kraški ovčarji so bili spremljevalci pastirja.

Nihče te noče prestrašiti, ampak se je potrebno zavedati, da so psi morilsko orožje. Tega ne sme pozabiti niti lastnik maltežančka. Šarplaninec pa je vzgojen za ubijanje velike divjadi. So znani in manj glasno poudarjeni tudi primeri, ko so psi v nevarnosti popadli domačo ovco ali ovna.
Ker je v zgornjih postih kar nekaj nepravilnosti, bi rada razjasnila eno zadevo.

Šarplaninec je PASTIRSKI PES. Ni ovčar. Pastirci so večinoma zelo stare pasme, kar pomeni, da je njihovo vedenje zelo močno zapisano v genih.
Kot so drugi omenili, to je pes, ki samostojno čuva in obvaruje drobnico. Zato je priporočljiv za kinologe z veliko izkušnjami.

Ti psi niso nevarni ali grdi po karakterju, kot si razumela iz pisanja. Seveda so lahko “cortkani”, ampak moraš vedeti, da je za tako lepo obnašanje in ubogljivost potrebno ogromno dela. Šarplaninca ti priporočam samo, če imate dovolj zemlje okrog hiše, da ga boste imeli vedno pod kontrolo (nobenih “samostojnih” sprehodov niti po vašem neograjenem ozemlju), in da se boste z njim ukvarjali. Po tvojem pisanju sodeč predvidevam, da bo šolanje potrebno, pa to ne samo mala šola, a in BBh izpit, temveč tudi nadgradnja tega. To pomeni na teden tudi do 20-30 ur ukvarjanja s psom (treningi, plus vaja doma), vsaj 8-10 let, in če imate srečo se na starost malo umirijo. Samo v tem primeru bo šarplaninec “cortkan”.
Hkrati boste morali redno na dnevni bazi skrbeti, da bo pes imel poleg rednega gibanja, kar je pri šarplanincu najmanj 40-60 km dnevno en dolg sprehod (vsak dan brez izjeme), tudi umsko zaposlitev. Na umsko zaposlitev marsikateri pasji lastnik pozablja ali pa je sploh ne pozna. Kaj se zgodi, če takemu psu primanjkuje gibanja ali umske zaposlitve, pa vam raje ne napišem.
Šarplaninec torej ni družinski pes za tako malo poleg hiše in otrok ali študija, temveč je pes, ki zahteva celega človeka. Kot vsak pastirski pes.
Pri šolanju takega psa pa je potrebno vedeti, da klasičen način zanje ni primeren. Nasploh pa je potrebno pri učenju iskati vedno nove načine, kako psa zmotivirati za delo, ker pač ni tipično ubogljiv in poslušen kot nemški ali belgijski ovčar (ali stafford).

Da pa ne govorimo o negi, in ne, poleti se ga ne sme briti ali striči. Dolga dlaka ga varuje pred toploto kot pozimi pred mrazom. Ga je pa potrebno česati, in to res izčesavati globoko. Pri tem psu bo dlake ogromno, sploh ob menjavi dlake spomladi in poleti. Česanje pa seveda na dnevni bazi, če nočete imeti velikih težav. Kopati ga ni potrebno več kot 2-4 na leto.
Čeprav se po zakonu sme pse iz legla jemati šele pri dopolnjenem 8 tednu, pa je pri šarplanincih kot pri nekaterih drugih pasmah, zaželjeno psa vzeti iz legla čimprej, ko dopolni 7 teden, in se mora začeti TAKOJ delati na poslušnosti in ukazih.
Za konec pa še – premislite, kako bo v času dopusta in v času bolniškega staleža brez gibanja. Tega psa ne more voditi kar vsak sorodnik ali prijatelj na sprehod, ker je tako ogromen, da ga fizično ni mogoče obvladati. Torej ga je potrebno obvladati psihično, kar pa je pri tako samosvojih psih težko doseči pri več kot enem človeku (lastnik oz. gospodar). Prav tako pa morate v času dopusta razmišljati o možnostih a) da ga boste res lahko vzeli s seboj vedno na dopust ali b) da boste plačali pasji hotel, kjer si bodo upali vzeti tako pasmo.
Če takega psa zaupate nekomu tretjemu in pride do nevšečnosti, ste vi kot lastnik dolžni plačati kazen in odškodnino, pa čeprav je psa vodila neka druga oseba. V tem primeru vam zavarovalnica ne bo vrnila, tudi če je pes zavarovan. Si pa lahko zamislite, da zaupate psa mami, sestri, bratu, svaku … pes zagrabi in raztrga na srpehodu enega maltežančka ali bostončka … pa imate veselico – ker taki psi stanejo ogromno, poleg izotžene psihične odškodnien lastnika, plus kazen. Pa lahko imate za vsak slučaj že kar vnaprej našparanih par tisoč EUR.

So cortkani in pridni, ampak to je potrebno doseči, sploh v najtežjem obdobju pasjega razvoja – prvih treh let do konca pubertete. In res je treba delati z njimi, ves čas. Premislite ali ste mu sposobni nuditi vse pogoje. Pri nakupu psa je to namreč najbolj pomembno, da vi kot lastnik zmorete nuditi psu vse, kar potrebuje in da se njegovim potrebam zagotovi. Poleg tega seveda, da vam karakter pasme ustreza.
Kraški ovčarji so malo bolj mili po karakterju, sigurno bolj primerni za vas kot šarplaninec, bi vam pa za začetek priporočila kakšno veliko lažjo pasmo, da se uvedete v svet kinologije.

Vsekakor pa, če res ne želite imeti težav, potem kupite pri vzreditelju, kar avtomatsko pomeni rodovnik. Če boste potrebovali pomoč pri nakupu, branju in študiju rodovnikov … se mi javite tukaj ali še bolje na forumu Domače živali in veterina (tam je tudi že ogromno napisanega z moje strani) – za začetnike je to zelo težka naloga, hitro vas obrne kak nedeljski vzreditelj (da o preprodajalcih sploh ne govorim in šteparjih) in vas potegne za nos.

dej ne seri … šarplaninci dosežejo približno isto težo kot krašavci (okoli 40 kil) saj so približno isti(loči jih samo vrsta kožuha in oblika glave)… če ma kdo šarplaninca kokr tehta 60 kil ni nič druzga kokr pa da je en velik bajsi

to so pastirski psi, kar pomeni da so lenuh in jim je bolj pomembna hrana kot igra

to so psi za izkušene lastnike ker so pač malo večji…. če se ne misliš ukvarjat s psom jih sploh ne poglej ker rabijo več kot 1 uro aktivnosti na dan drugače boš imeu raztrgan kavč

Pri nas doma smo imeli kraško ovčarko.
Vse zgoraj napisano drži! To ni pes za igranje! Potrebuje redne sprehode, dlako se sicer lažje posesa kot kakšno kratko. Za šolanje so precej trmasti, moraš biti res vztrajen.
Družini so zelo predani, do tujcev pa izjemno nezaupljivi, radi hitro šavsnejo. Mi smo imeli eno tako izkušnjo. Zato to ni pes, ki bi ga povsod lahko vlačil s sabo, saj moraš biti ves čas pozoren nanj.
Vsekakor ni pes za ljudi brez izkušenj!

Mnogi so v tem rangu. Ce ti je rang kupovanja mesancev na bolhi.
Ce govorimo o pasemskih psih, je pa celotna zgodba drugacna.

Mi smo imeli kraševca samca. Drugi pes, pred njim smo imeli pudlja D. Takrat itak nismo imeli pojma, pasjih šol še ni bilo, veliko psov se je še prosto sprehajalo po naselju, torej si lahko približno predstavljate kdaj je to bilo.

V glavnem, posebno hud ni bil, se je bolj samo drl ko jesihar, ampak ko je človek stopil na vrt ali v hišo ga je moral samo božat brez prestanka. Rad je tudi imel otroke. Do drugih psov je bil v glavnem ok, edino par sovražnikov je imel, ki so ga nekajkrat poškodovali, tem smo se na daleč ogibali sicer je bila štala. Namreč mi smo ga sprehajali na povodcu ti drugi spuščeni so se pa zaganjali vanj, on se pa seveda tudi ni kar pustil.

Je pa imel svojo pamet, se mu je prav videlo kako razmišlja če je to kar hočemo od njega dobro zanj , ali bi on raje po svoje. Pa velik potepin je bil in escape artist, ušel je v delčku sekunde, pa čez ograjo, pod ograjo, skozi ograjo…In potem nazaj ga dobit je bilo bolj od sreče odvisno, ma kakšen odpoklic, to ni obstajalo…

Skratka, to je vsekakor krasen pes, na našega imam veliko lepih spominov, ampak s tem kar vem danes, ga začetnikom ne priporočam.

Ce ste mnogo pred komercialnim bomom imeli pudlja, kot je vcasih bil, je bil krasevec dobra izbira.

Ce ste mnogo pred komercialnim bomom imeli pudlja, kot je vcasih bil, je bil krasevec dobra izbira.
[/quote]

Ja, naš pudelj je bil še ‘normalen’ pes, gledam te uboge pokveke danes… Se opravičujem za izraze, niso psi nič krivi, ampak kar so ljudje naredili iz pudlja, NO in še nekaterih pasem je kriminal.

Hmmm, kraševec po pudlju…Ne vem.. Takrat smo rekli za pudlja ‘samo govorit ne zna’, bil je zelo ‘lahek’ pes, ustrežljiv. Problem v tem je, da nas ni nič naučil o psih. In potem imet kraševca…Takrat se je izšlo ker so bili drugi časi, ljudje smo bili drugačni. Ni bilo take norije, bili smo bolj skulirani in smo enostavno živeli s psi brez nekega filozofiranja in glumljenja nečesa kar nismo. Danes bi v taki situaciji verjetno imeli veliko problemov.

Ja, naš pudelj je bil še ‘normalen’ pes, gledam te uboge pokveke danes… Se opravičujem za izraze, niso psi nič krivi, ampak kar so ljudje naredili iz pudlja, NO in še nekaterih pasem je kriminal.

Hmmm, kraševec po pudlju…Ne vem.. Takrat smo rekli za pudlja ‘samo govorit ne zna’, bil je zelo ‘lahek’ pes, ustrežljiv. Problem v tem je, da nas ni nič naučil o psih. In potem imet kraševca…Takrat se je izšlo ker so bili drugi časi, ljudje smo bili drugačni. Ni bilo take norije, bili smo bolj skulirani in smo enostavno živeli s psi brez nekega filozofiranja in glumljenja nečesa kar nismo. Danes bi v taki situaciji verjetno imeli veliko problemov.
[/quote]

Res je!
Jaz imam zdaj po mnogo letih spet psa, majhnega, pa ugotavljam, da je to hujši projekt kot otrok 🙂
Pa še igrivo pasmo imam, sploh nisem navajena, da se s psom igraš!
Pismo tudi psi niso več, kar so bili 🙂

Ja, naš pudelj je bil še ‘normalen’ pes, gledam te uboge pokveke danes… Se opravičujem za izraze, niso psi nič krivi, ampak kar so ljudje naredili iz pudlja, NO in še nekaterih pasem je kriminal.

Hmmm, kraševec po pudlju…Ne vem.. Takrat smo rekli za pudlja ‘samo govorit ne zna’, bil je zelo ‘lahek’ pes, ustrežljiv. Problem v tem je, da nas ni nič naučil o psih. In potem imet kraševca…Takrat se je izšlo ker so bili drugi časi, ljudje smo bili drugačni. Ni bilo take norije, bili smo bolj skulirani in smo enostavno živeli s psi brez nekega filozofiranja in glumljenja nečesa kar nismo. Danes bi v taki situaciji verjetno imeli veliko problemov.
[/quote]

saj to. pudelj, tak kot naj bi bil je izi going, če ga poštekaš. kraševc in ostali omenjeni pa v drugo smer. dovolj pametni, da so zanimivi za korak naprej in preveč za tiste, ki jih jemljejo na izi.
pa ogromna razlika je ali bi nekdo psa imel nekje bogu iza nogu ali v mestu. isti pes je lahko nekje super, drugje pa nočna mora.

Imam 2 Sarplaninki in sta odlicni cuvajki,do domacih ljudi in zivali pa kot muce. Rade se bozajo,cohajo.
Starejsa pusti muceku/samo enem da je iz njene posode isto casno kot ona.
Druga mlajsa,zivahna in igriva,zivo nasprotje starejse.
Do domacih so zelo zascitniski,po svoje trmasti. Pravi svobodnjaki.
Z ocetom gredo kamor zeli on,z mano sta pa zelo prijazni in spostljivi,me pa ne poslusata vedno.
Ko se znoci sta pa po znacaju,se bolj cujeci in veckrat na noc menjata polozaj. To so pravi cortasti cuvaji.
Kar kupi si SARPLANINCA,ce ne zelis imeti hlapca,suznja.
Casi so danes zelo nevarni. Imeti zanesljivega zascitnika in to se zelo lepega,je pravi zaklad.
SRECNO!

Imam 2 Sarplaninki in sta odlicni cuvajki,do domacih ljudi in zivali pa kot muce. Rade se bozajo,cohajo.
Starejsa pusti muceku/samo enem da je iz njene posode isto casno kot ona.
Druga mlajsa,zivahna in igriva,zivo nasprotje starejse.
Do domacih so zelo zascitniski,po svoje trmasti. Pravi svobodnjaki.
Z ocetom gredo kamor zeli on,z mano sta pa zelo prijazni in spostljivi,me pa ne poslusata vedno.
Ko se znoci sta pa po znacaju,se bolj cujeci in veckrat na noc menjata polozaj. To so pravi cortasti cuvaji.
Kar kupi si SARPLANINCA,ce ne zelis imeti hlapca,suznja.
Casi so danes zelo nevarni. Imeti zanesljivega zascitnika in to se zelo lepega,je pravi zaklad.
SRECNO!