Savina Atai me je razočarala
Celo žadasto jajce sem si redno vtikala v ta malo, glejte, kake mi je pisala:
Ljuba Žadasta Princesa,
Pa sva spet pri žadastih jajčkih. Končno spet. :-).
Od zdaj naprej, se bova tega tako zelo pomembnega, pomlajevalnega in zdravilnega treninga za nas Ženske, sistematično lotevali.
Želim, da čim prej postaneš Žadasta Mojstrica in res osvojiš, razumeš in uporabljaš čudežni kristal, ki vrača moč, dviguje tvoje notranje organe in sijaj.
Zdaj pa res še malo in ti povem vse, o novi akciji Lifting Zlate Ženske, kjer bom kar 5 mesecev tvoja mentorica in vodnica, skozi zemljevid Ženskih zakladov, ki je – seveda v tebi, kje pa drugje.
Zelo alkimijski in zelo praktičen je.
Darja Pristovnik pa bo imela tudi delavnico, na kateri te bo vodila skozi uporabo žadastih jajčk, ter ti razložila vse od A-Ž v zvezi z njimi. Kar lepo število vas je prosilo za tovrstno delavnico; in seveda jo dobite. 🙂
Če slučajno/verjetno še čakaš na svoje naročilo, prosim potrpi še čisto malo. Vsa naša jajčka so narejena ročno, v rudniku velikega mojstra Mantaka Chie – kemijsko NISO obdelana, ampak so naravno brušena. To je takooooo zeloooo zeloooo ključno; kakšnega izvora so. Sicer si lahko narediš več škode, kot koristi.
Malo smo jih presenetile s številom naročil, pa Tajci so malenkost bolj počasni od nas, a od zdaj naprej, bo to veliko bolj gladko teklo. Torej, če ga slučajno še nimaš, KMALU KAMALU pride!!!
Za vse v zvezi z jajčki piši na [email protected].
Skupaj z Darjo sva ti za začetek pripravili navodila za uporabo, ter nekaj zelo učinkovitih vaj, ki bodo oživele tvoje reproduktivne organe in hormonski sistem. Istočasno pa bodo pomladile tvoj obraz.
Tako da imaš izbiro, na kakšen način želiš vaditi.
Naj se ti ne mudi. Lepo počasi, a redno.
Ti si Mojstrica svoje energije, jajček pa ti bo pomagal to začutiti!
Klikni SEM in preveri katere vaje lahko izvajaš z jajčkom.
Rada te imam,
Savina
Savina
Kdo je Ivica?
Najverjetneje jo je Grk načevlal in vzel eno mlajšo, lepšo, normalnejšo!
————– Posredovano sporočilo ————–
Od: Savina Atai
Zadeva: Lebdeč balon, kako preboleti slovo?
Za: Jana
Ljuba Zares Pomembna,
danes naju čaka zavedanje, kako pomembno je ljubiti tako, da ljubljeno osebo spustimo. Čaka naju pa tudi natančen ABC JOGIJSKEGA LEBDENJA. Kjer bom čisto prvič, čisto natančno opisala, kako poteka jogijsko lebdenje, kjer se s telesom vred dvigneš od tal. In zakaj nekaj naj bi se tega sploh naučili? 🙂 A je to sploh pomembno?
ON, RDEČ BALON
Vedno, ko sem pomislila nanj, sem si rekla: “To je pa ta, ki mi je pokazal, kako jogijsko lebdeti. Kako meditirati. Veliki Učitelj.”
Zdaj vem, da je bil on tisti, ki mi je prvi pokazal, kako ljubiti – imeti zares rad. In spustiti. Tisti, ki zna napihniti in spustiti rdeč balon.
Zdaj, trideset let kasneje, šele vem, da je ljubezen, prava ljubezen, v resnici … spuščanje. Da brez spuščanja ni ljubezni.
Če ne moreš, nočeš, ljubljenega spustiti … potem – to ni ljubezen.
Če zaprem oči, in si skušam predstavljati ljubezen, jo vidim kot balon. Rdeč balon. Ko pride v naše življenje, je balon prazen.
Tistega, ki ga ljubimo, s svojo ljubeznijo napihnemo. Da se poveča. Da dobi namen. Da postane viden. In poln.
Ko je balon poln, lahko leti.
Leti pa lahko le, če ga tisti, ki ga napolni, zares spusti.
In si ne lasti zraka, ki ga je vpihnil.
Pihanje je povečalo tudi tistega, ki piha. Ne samo balon.
(Če pa balon ne bo cenil zraka, ki ga je dobil in spoštoval ‘napihovalca’, se pa pa zelo hitro izpraznil nazaj. Itak. A to je na njem, da ugotovi.)
Ničesar, ničesar kar nam v življenju pripada, ne moremo zgubiti. Nikdar in nikoli. Zato naj nas ne bo strah spustiti.
Balon na vrvici je okras. Ni zares naš.
A IZGUBIŠ, KAR SPUSTIŠ?
Ampak … a to pomeni, da je spuščanje vedno slovo?! Da pihalec ostane na zemlji, balon pa odleti v nebo?
Ne.
Ko ljubljenega spustiš … tudi ti postaneš balon. Šele takrat se mu lahko res približaš. Šele takrat je lahko dvojina in intima.
Ali pa. Odletiš v drugo smer, kot leti balon, ki si ga napihnila in spustila. A brez spuščanja, se ne bi ti dvignila. Ne bi bila tako polna, da bi sproščeno in lahkotno poletela do novega balona, ki si zares zares želi leteti s tabo. In se zaveda, kako dragoceno je, da ima bližino s tabo.
Včasih pa je spuščanje slovo, ja.
DOŽIVETI BOLEČINO!
Slovo boli.
Slovo je kot potres.
Zamaje tla.
Slovo je kot vulkan.
Požge.
Sloves in bolečine sem se vedno bala.
Velja zate enako?
Pred njimi sem trepetala.
Zato sem ostajala dlje. Zato sem se pomanjševala. Zato sem požirala besede, s katerimi bi izrazila svoje potrebe. Jih pospravljala preko grla, trebuha, vse do hrbtenice. Kjer so okamnele. Se vnele. Mi ukleščile živce. Se razbolele. Zdaj je šele bolelo.
In tudi pred to bolečino sem spet bežala. Ni me zares zanimalo, kaj mi hoče povedati. Zanimalo me je, kako jo odpraviti. Nisem je želela slišati. Dala sem ji jogo. Dala sem ji superživila. Dala sem ji fizioterapijo. (Kar je vse super, a ne reši vzroka v jedru.) Nisem ji pa dala prostora. Da se izrazi. Nisem ji dala možnosti, da jo doživim.
Doživeti bolečino.
Doživeti slovo.
Brez tega ne moremo reči, da čutimo, kako je zares živeti.
Na konec sveta bi zbežala, da bi se jima ognila. Do konca sveta bi se trudila, da pašem nekam, kamor ne pašem; da ne izrazim tega, kar čutim – samo zato, da ju ne bi priklicala.
POWER OF GOODBYE
In potem enkrat postaneš tako utrujena od tega izogibanja. Tako izmučena od tega truda. Tako bolna od ne izražanja tega, kar boli … Da se preprosto ustaviš. Zgrudiš. Počutiš, kot da umiraš. In rečeš: “Bolečina. Slovo. Tukaj sem. Nikamor ne grem.”
V resnici nikamor ne greš, ker ne moreš iti. Ker se ne moreš premikati. Ampak rečeš. In iskreno misliš, kar rečeš.
Do zdaj si si bolečino in slovo vedno predstavljala, kot ščurke, ki se plazijo po tebi, medtem, ko ti razpada mrtvo telo. Zato si tako bežala. In tudi zdaj misliš, da bo tako. Da bo grozno. Pripravljena si na to, da bo grozno.
Pa ni.
Zato ni.
Ko sprejmeš bolečino, ne boli.
Ko sprejmeš slovo, ne skeli.
Ugotoviš, da sta bolečina in slovo, le trzljaji, v kokon ukleščene bube. Da ko jima dovoliš, da te streseta … kokon odpade.
In ti postaneš Metulj.
Ki se lahko dvigne. Nad vse, kar si prej bila. Prerojena. Oživljena. Metuljčica, ki doživlja svoje življenje. Življenje, ki nas enkrat krči. Spušča. Drugič povečuje. Dviga. Življenje, ki je ravno zaradi tega tako veličastno.
In Metuljčica se zaveda,
da je prava svoboda v tem,
da se nauči uživati v obojem:
v krčih in v povečevanju.
Da radostno sprejme oboje. Vse. Tudi padanje. Poslavljanje.
Ker zna spustiti ve, da bo tudi to minilo.
Vse bo minilo.
Metuljčica pa je večna. In vedno srečna.
ABC LEBDENJA
Zdaj te peljem nazaj v Grad Seelisberg v Švici, v največje globalno središče transcedentalne meditacije, nazaj k majhni Savinki, k Velikimu Učitelju Maharishi Mahes Yogiju – Rdečemu Balonu. Prvič bom natančno povedala, kako je izgledal moj tečaj jogijskega lebdenja, kjer smo se dobesedno dvignili od tal – s telesom vred.
Dobro vem, kako se to sliši in kako neverjetno se to zdi. A v resnici ni nič takega. Nič takega v smislu, da se tudi lebdenja da naučiti. Še na You Tubu obstajajo videi o tem. 🙂 In nič nenavadnega ni, če v Hardiwaru pod Himalajo, srečaš kakšnega letečega jogija.
Vseeno o tem, tako podrobno, nisem še nikdar govorila. Iz dveh razlogov.
Prvi je očiten. Lebdenje se zdi nekaj zelo zelo nezemeljskega. 🙂 A odkar se več družim z izjemno prizemljenimi ljudmi, ki imajo izjemne rezultate v vsem, kar počnejo na tej zemlji, istočasno pa imajo izjemne duhovne izkušnje in domet … se ne počutim več tako osamljena in … čudna. Hihi
LEBDENJE NI NIČ TAKEGA. RESNO!
In drugič. V resnici ni lebdenje nič takega. Ja, ker sem bila otrok, s čisto podzavestjo, je bilo prvič malo bolj intenzivno in … visoko. 🙂 A hvaležna sem, da sem že kot šestletna deklica izkusila zadeve, ki se marsikateremu duhovnemu popotniku zdijo kot končni cilj. Kot stranski produkt razsvetljenja. Ko nekaj izkusiš, vidiš, ali ti prinaša tisto, kar misliš, da ti bo prineslo. Zato lahko mirno zatrdim:
To, da se zmoreš s telesom dvigniti od tal, ni čisto nič takega.
To, da zmoreš odpustiti, ko ti nekdo stre srce.
To, da zmoreš ljubiti, čeprav si bila ranjena in zlorabljena. To, da zmoreš odrto živeti, čeprav si bila poškodovana. To, da se počutiš cela, čeprav si bila tolikokrat zdrobljena.
To, da zaupaš, da je zate poskrbljeno, čeprav si bila zavržena.
To je tisto, kar zares šteje.
In je pomembno. Samo to.
No, zdaj pa pridi z mano v Grad, v Švico, na ABC LEBDENJA, po katerem me je Maharishi dobesedno izgnal iz svojega gradu. Zakaj? Preberi. 🙂
No, naslednji teden, pa boš potem videla kako mi je Veliki Učitelj, po tem izgonu, dal najlepši možen vzgled spuščanja, ki ga šele zdaj zares čutim in razumem.
Zelo, zelo in najbolj zelo bom vesela tvojih feedbackov o tem, kako ti doživljaš slovo, spuščanje, zavrnitve. Kako doživljaš to, kar bereš … Tako se počutim še bolj povezana s tabo. In še rajši ti pišem. 🙂 Ker energije teče v obe smeri. Istočasno sem pa neskončno hvaležna, si testna bralka moje prihajajoče knjige. Tako fino je, da si z mano v tem procesu. Hvala ti! In hvala za vse, kar mi napišeš. (Četudi mi velikokrat ne uspe odgovoriti na vsa vaša pisma, pa VEDNO VEDNO vsa preberem!)
Rada te imam, čuvam te in čutim te,
Savina
Jaz sem pomislila isto. Ivica ji je vedno uspešno zajebala lajf. Za eno zgoraj…Ivica je njena mama, ki ji je uničila otroštvo. Krstila jo je v 8 veroizpovedi, jo vlačila od enega do drugega duhovnega vodje, psihičnih zlorab kolikor hočeš. Ivica je sicer poznana predvsem po tem da ji je zaradi poroke z ex duhovnikom, ki jima je zaradi njunih nazorov umrl otrok, Savinin polbrat.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/mati-na-zatozni-klopi.html
Ženska ima resne psihične motnje, s Savino dolgo let nista bili v stiku. Ko se je Ivica spet pojavila v Savininem lajfu, prišla v Grčijo, sem prav vedela da bo šlo vse v k… in eto. Mama gor ali dol, na Savino deluje pogubno.
Ma kakšna Ivica lepo te prosim. Grk jo je načevljal, ker je hotu otroka preden jo bo oženu. Ker je vidu da otrok ne more imet, sedaj hoče poskusiti z drugo. Pač tako je življenje. Dec pač čaka se mu ne mudi, ko pa se spomne da bi rad imel otroka, ga hoče imet zdaj in takoj. V estradi lahko povežeš to z Jeannie Mai in njenim Freddy-jem. Jo je pustil, ker ni hotela otrok, čez pol leta druga že noseča. Tko pač je. Folk pa zdej vse krivi sam nje ne. Sigurno bi jo poročil, če bi se začela malo bolj umirjeno družinsko življenje brez tega pompa okoli. Njej pa to kot vidimo ni. Ni vsaka ženska ustvarjena za rojevanje. To zahteva veliko odrekanj. Nikoli ni več isto.
Ne Nič je ni on pognal. Ko se je prikazala Ivica, se je ponovno sesula do dna.
Ko jo je spet videla, se je ustrašila družinskega življenja. Z razlogom.
Zdaj je prepričana, da se je odločila prav, da je njeno poslanstvo drugačno. Ona je tista, ki odhaja od tam.
Verjetno je to največja napaka.
[/quote]
Odhaja ker si po nekaj letih želi druge klobase. Seveda filozofira z kvazi razlogi in “raste”, da sovpada z nezavednim.
A je njena mama že zapustila zapor? In na kakšen način je dospela na Kreto? A je šla kar po migrantski poti, seveda v drugo smer? Pa koliko je že stara ta baba?
Za Savino pa ni čudno, da je neplodno, kolikor descev se je valalo po njej….kjer se velik vozi, tam trava ne raste!
Za uteho:
Moj pogled:
meni se zdi, da ima Savina sanjsko življenje.
Je lepa, simpatična, priljubljena.
Ukvarja se s stvarmi, ki jo veselijo.
Ima prijatelje, ki so uspešni.
Ima stanovanje v centru Ljubljane.
Do sedaj je imela tudi dom na prelepem grškem otoku, bujne vegetacije.
Obkrožena z zdravo bio zelenjavo in sadjem (v Grčiji).
Imela je moškega – postavnega in simpatičnega, ki jo je neskončno ljubil in razvajal.
Nima nobenih skrbi, tako kot tisti z otroki.
Samo uživa, prireja delavnice in potuje.
Menim, da ima nadvse zanimivo in bogato življenje.
Pri 38 letih je mladostna in čisto nič zgarana.
Nima šefa, nima dolgočasne ali naporne službe.
Živi kot v pravljici.
Ta post sem slučajno prebrala. Ataj ne poznam in mi je vseeno, kakšna je in kaj dela,.
Ta zgornji post pa mi je padel v oči. Vedno, res vedno, ko(če) se nekoga kritizira, si mu avtomatično fouš. Kako, zakaj le? A mi lahko razložiš, avtorica te trditve ? Po kakšnem ključu prideš do tega? ;))).
[/quote]
NI TRDITVE, JE VPRAŠANJE
Ta post sem slučajno prebrala. Ataj ne poznam in mi je vseeno, kakšna je in kaj dela,.
Ta zgornji post pa mi je padel v oči. Vedno, res vedno, ko(če) se nekoga kritizira, si mu avtomatično fouš. Kako, zakaj le? A mi lahko razložiš, avtorica te trditve ? Po kakšnem ključu prideš do tega? ;))).
[/quote]
Karkoli, kdorkoli nekaj pošimfa, je takoj prisotna foušija. Take razlage (vprašanja ;))…) dajejo nekateri tukaj. Zakja mislite, da je človek nekomu fouš, če pokritizira?