še ena na temo prijatljec

Zdravo!
ker že ravno razpredamo o prijateljicah imam za vas še jaz eno temo:
greva s prijateljico na pizzo, razlaga mi o svojih problemih na dolgo in široko, 2 uri…jaz ji dajem nasvete in izpadem vsa pametna..potem pa zmanjka “štrene” in rečem na koncu: jaz se kar ok, kar dobro mi gre..FRAZE…ona pa me nikol ne vpraša ej, kako pa kaj ti, kako kaj tvoj zakon? pa ne more ji kar tako nalepem pričeti govoriti o težavah in prepirčkih…moj zakon je pa ja idealern..
ste torej poslušalke ali predvem govornice?
pa lep zimski dan!

Jaz sem oboje in to je tudi najbolje:
predlagam, da ji omeniš kar te moti!
Ali pa začni na silo tudi ti o tem govorit, zakaj pa ne???

Ja, to je najbolj žalostno, da so določeni ljudje pripravljeni samo govoriti, poslušanje pa jih dolgočasi. Midva z možem imava prijatelja še iz šolskih dni, ki vedno govori samo o sebi, o svojih dosežkih, problemih, skratka samo on in vedno le on, njegova žena mu pri tem le kima in se mu smehlja, midva pa ga poslušava, včasih pa uspeva celo povedati kaj o naju in o najinih otrocih. Res, da se vidimo le 2x na leto, ampak ti obiski so mi vedno bolj naporni in dolgočasni, zato se tudi vedno bolj poredko vidimo.

ce sta dve prijateljici, potem znata obe dobro poslusat in govort, ce to ni obojestransko, se slej ko prej ta vez konca , ker to ni fer, samo dajat in nc prejemat. Seveda so redki trenutki, ko se pac dogaja da prijateljica potrebuje vec moje pomoci, tolazbe, smeha, ampak potem vem, da ko bom jaz to rabila bom dobila vse nazaj, preprosto zato, ker se imava radi in nama ni tezko se zrtvovati ena za drugo. Seveda pa je pogoj da to cutis in da si tak clovek.
Svetujem ti, da ko si ob njej, se obnasaj kot ona, zacni ti govort in naj ona poslusa, pa ti bo takoj jasno kako in kaj, se mi zdi, da te ne bo znala poslusat.

jah, saj imate prav, da bi morala kar sama začet govorit…ampak imam občutek, da je tale moja prijateljica kar skoz v nekem čudnem obdobju življenje, ko rabi, da jo poslušam..ker jaz nekih večjih problemov s fanti, življenjem nekako nisem imela..če pa že..sem jih vedno rešila sama.

Obstajajo ljudje, ki kar naprej jamrajo, namesto, da bi se s težavami spopadli. Če je tvoja prijateljica med njimi, potem ji delaš medvedjo uslugo, ko jo samo poslušaš in ji ne rečeš naj se že enkrat uredi. Mogoče ti pa ustreza občutek, da si dobra in potrpežljiva ‘rešiteljica’. Odnos med prijatelji mora biti enakovreden, drugače je to bolj izkoriščanje drug drugega (s tvoje in njene strani). Če ti tak odnos ne ustreza več, to pomeni, da si ga prerastla.

ne ne..kris…jaz ji kar direkt povem, da dela narobe in da bi morala drugač…tako, da v to smer sploh ni problema!

Zanimivo, da imate tudi druge podobne probleme. Priznam, da tudi jaz rada govorim, vcasih tudi veliko (prevec) o sebi in svojih problemih. Tega se ponavadi zavem sele takrat, ko je vse skupaj ze prepozno, da bi popravila.
Ves, ljudje smo razlicni in tudi nase potrebe so razlicne. Si mogoce pomislila, da tvoje prijateljica govori o svojih problemih zato, ker je zgubljena in mogoce tudi malo premalo odlocna, samostojna … da bi sama resila svoje probleme? Mogoce si pa ti njena resilna bilka?
Pravis, da ji poves kadar nima prav, oz. kadar se s cim ne strinjas, zakaj pa ji potem tudi ne poves tistega kar bi ji sicer (ce bi te ze povprasala po zakonu in zivljenju v njem)?

Logično je, da ima včasih kdo več za povedat od drugega in obratno.
Ampak tak folk, ki samo govori o sebi, o tem kaj se njemu dogaja, o svojih proble,ih in ima ponavadi vedno monologe, tebe pa niti ne uspe vprašat kak si-ej, to za mene ni prijateljica oz. prijatelj! Zakaj te ne vpraša npr. kako si, ipd.? Zato, ker se ji to ne zdi pomembno, ampak se ji zdi, da je pomembna samo ona in njen life oz. je verjetno niti ne zanima kako si ti.
To so za mene egoistične človeške pijavke, ki se prisesajo nate in ti pijejo energijo; folk, ki te ima npr. za koš za njegove probleme. In pri takih je v navadi, da ko jih pa ti rabiš, jih pa ni.
Sem imela že tudi kakšno tako “friendico”, ampak mi je dopizd**o poslušat njihove monologe, njihovo jamranje par ur po telefonu, ipd., pa da imajo čas zame, ko one kaj rabijo, če pa jaz želim, pa je vedno bil pripravljen kak izgovor. Jaz sem se znebila takšnega folka in ti povem, da sem hvaležna za to. Ker s folkom, ki niti ne opazi, da pa si ti full slabe volje, da imaš npr. zajokan glas, pa da ga nikoli ne zanima kako pa se ti počutiš, da ti samo žre tvojo energijo, se je škoda ubadat! Zapravljanje časa in energije!

Tale “zuboreci potocek” mi jemalo sumljiv? da nisi to ti.tista moja pripovedovalka?

Se strinjam s Sinthijo.
Jaz sem navajena, da vsi hodijo s svojimi problemi k meni, ker taka pač sem, da si za vsakega vzamem čas, pa vsakemu pomagam, samo kak opazim, da nekdo izkorišča- tako, da samo on/-a govori, ali pa da jaz skos delam neke usluge, pa nekaj, tista oseba pa ne zna niti poklicat, pa pač take fore… se potem tudi moja dobrota spremeni, ker to niso prijatelji. Žal.