Se kdo od vas počuti osamljen in pozabljen
xxl182, 06.12.2023 ob 07:20
aha aha aha , zdaj pa boš gor plačala. tko je prav. jaz ti povem iz mojih izkušenj. ja težko je nekoga, ki niam otrok, nima svoje družine poklicat da pride nekam na obisk karkoli, ker se nimamo kaj pogovarjat. ne zna se obnašat, ne zna z otroci, ki niso več otroci sploh. žal, tko je. če imaš družino, in sorodnika, ki je star cca 50 in nima partnerja ni poročen nima otrok, je z tako soebo izjemno težko komunicrat. ekr se vidi, da nima potrenih izkušenj, družinsk iljudje se pogovarjmo o družinskih zadevah. tako pač je. in pol še pazit da gospa ne bo užaljena. karkoli rečem narobe, če nič ne rečem narobe. z otroci se ne bi nič igrala, sploh ne ve kaj delat. res je težko. msilim ne sam otežko, nemogoče je. jaz imam doma priemr oba spola za taki primer. in je užas. z obema. se tudi ne družimo in ne pogovarjamo in ne nič, ker ko sme bil prijazen pa sem dobi llekcije kako vzgajat otroek, kako bi naj to bilo, itd itd. naredisi froce pa si jih rihtaj kak veš pa znaš. napumpaj eno pa rihtaj froce. pa m iboš povedal kak oej in kako ni. ker ste problematični. če ne bibili problematični in čudni, bi bili poročeni in z otroci. tko je.
Namesto štepanja frocovja pojdi raje v večerno šolo, da se naučiš pisati. Tipično nerazvito razmišljanje glede tega, da se nimaš kaj pogovarjati z nekom brez otrok. Hmm, potem se lahko fino poistovetiš s cigani… ste si podobni ( veliko otrok in vsi nepismeni), če se pogovarjaš tako kot pišeš si res nepogrešljiv v vsaki dobri družbi 🤮
Osamljena160, 05.12.2023 ob 08:13
Že dolgo čutim osamljenost kot bi bila pozabljena od vseh. Ko me nihče ne pokliče, ko kličem jaz druge so vsi prezasedeni za pogovor. Nisem presenečena da je toliko samomorov zaradi občutka samote. Ko nekoč dobri prijatelji nimajo več časa za nikogar, ko se pri 56 počutim kot babica v domu za ostarele, ki nima čisto nikogar. Ko niti moje lastne sestre nimajo časa niti želje po obisku niti klicu. Razumem, imajo svojo družino in tudi vnuke. Jaz pa sama in to je davek da nihče nima niti trenutek časa zame. Kaj me še čaka na starost? Nisem prepričana da jo bom sploh dočakala.
Se še kdo počuti tako kot jaz? Kje najti prijatelje?
Pa si poišči moškega prijatelja, kakšen sosed je sigurno samski, če ne pa so ženitne agencije, samo prijaviti se moraš. Naredi nekaj zase shujšaj, telovadi se zrihtaj.in pojdi ven, pa ti prva ogovori druge. Gremo v akcijo.
Pa napiši kaj boš naredila od tega kar so ti predlagali na forumu.
Baje je v mesecu decembru veliko število samomorov, ker okrasitve in praznično vzdušje, ki promovira družino in druženje, na ljudi ki so osamljeni vpliva še bolj depresivno.
Zapri se v sobo (aja, saj si že itak tam 24/7) in počakaj da december mine. Ali pa se obesi, kaj jaz vem! Če ti sama ne ceniš življenja in če se nisi pripravljena socializirati, ti živ bog ne more pomagati, žal.
Komu je tako zelo do ne vem kakšnih vse stikov z ljudmi, bi si lahko do 50+ leta svojim željam oz. potrebam primerno tudi organiziral življenje. Pa imamo že na monu par samskih starih možač, prepotentnih zagrenjenk, s katerimi si živa duša ne želi imeti nobenega opravka. Če ne bi imele pićke, jih niti v mladosti noben ne bi niti registriral. Na stara leta, ko niti na to karto več ne gre, pa se pokaže resnica. Vsi se vas na kilometer izognejo.
Sploh pa je vprašanje kaj vas izpopolnjuje. Po kateri logiki si 50-letnica, ki si npr. otrok nikoli niti želela ni, veseli druženja z ljudmi, ki imajo popolnoma drugačno družinsko življenje? Kaj bo z ljudmi, ki imajo popolnoma drugačne interese, probleme in poglede na življenje? Kaj bo z ljudmi, ki jo niti, če hočejo, ne morejo razumeti? Kakšno veselje so takšni pogovori?
Prijateljevanje sledi trendu partnerstva. Z razlogom. No, mnogimi.
Res ne razumem, kaj toliko težite s to družbo.
Jaz se rada podruzim, pol ure in potem vsak svojo pot.
Najlepše mi je, ko grem sama v naravo, sama grem na kavo in mi je tako lepo. Sama skozi mestne ulice, posebej sedaj, ko so izložbe lepo okrašene. Z otroki, ki so že v službah gremo kam skupaj. Lepo nam je ampak jih ne vežem nase. Osamljenost boli, sem vdova, toda življenje je samo eno in sama sebi naredim lep dan.
V roke sem dobila knjigo “Izgubljene povezave, Odkrijte resnične vzroke depresije – in nepričakovane rešitve zanje”, Johann Hari, ampak sem prebrala šele 1 poglavje.
Mislim, da ti bo koristila, ker je ta občutek osamljenosti močno povezan z modernim načinom življenje, izgubljenimi povezavami…. Rešitev ne vidi v tabletah, saj zanje pravi, da je vse več ali manj le placebo učinek ampak mislim, da ponuja drugo rešitev, ampak do tja še nisem prišla….
Jaz sem malo študiral karakterje ljudi. Najbolj osamljeni so tisti, ki so v sebi prazni in imajo bolj malo ali nič samorefleksije. To ne pomeni, da človek nikogar nima, ampak se enostavno počuti osamljenega tudi, ko je v družbi. Kdor čaka, da mu bo vse k riti prinešeno, se bo počutil osamljenega. Postanite akterji svojega življenja in ne čakajte na druge. Nihče vas ni dolžen zabavat.
Ne išči sreče v drugih. Najdi jo v sebi.
Te razumem. Tudi tist ki imamo družine smo kdaj osamljeni.
Pa vendar. Najdi stvari ki te osrečujejo. Pojdi v naravo, vzami v roko dobro knjigo, najdi si aktivnosti.
Pri teh letih še verjetno hodiš v službo, tako da skozi nisi sama. Ali pač?
Nikar pa si ne ponavljaj da nihče nima casa zate, da si sama itd…
Vse dobro ti želim.
Ljudje si več ne vzamejo čas za druge… niti za najbližje ne. Večini niso več pomembni pristni odnosi… tekanje sem in tja, vsi v gužvi, življenje pa teče mimo… čas zapravljamo za nepomembne stvari.. čas za družino in sorodnike je na zadnjem mestu.. pri večini je tako. Ko nekoga izgubimo se komaj zavedamo in sprašujemo zakaj ni bilo več časa.. Čas je bil ampak ni bilo želje…
Tudi jaz se velikokrat tako počutim. Vendar, ne vrzi puške v koruzo. Bodi aktivna. To pomeni, speči piškote, potico, sok, ali kupi vse to. Povabi jih na kosilo. Najdi nove prijatelje. Pojdi v društva. Gasilci. Lovci, telovadba. 8n povabi ogromno ljudi. A veš uno 10 se jim ne bo dalo 2 prideta. Daj oglas. Daj tu ko tak, mogoče kdo pride. A partnerja imaš? Pojdi na kraj, kjer je veliko ljudi lokali,… Prireditve. Angažira se. Če boš sedela doma ne bo nič. Ne išči starih prijateljev, te so za v naftalina. Nove najdi.
Pohoditi in poteptati, 06.12.2023 ob 07:52
Predvidevam da bi bila gospa bolje sprejeta med ljudmi če bi imela družino, pa vendar ne bi bili slovenceljni če ne bi človeka, ki je že tako na tleh še dodatno pohodili. Enako kot reveža, ki ga nihče ne povoha, bogatim se klanja ves svet.
Amen. Samo o otrocih govorit na stara leta, ta je pa mimo.
Simona76, 21.12.2023 ob 18:36
A veš, kaj mi je čudno. Kaj je s temi babami. Recimo lokali so povni starih decev. Trejo se. Za kaj, babnice ne grete pač v lokal. Žl9knete pivo ali vino. In že srečaš, par decov. Simpl. In pol jih ene par povabiš na kosilo in ni dogcajt.
Stereotipi so kovana jeklena srajca in ne železna.
Jaz te razumem. Eni imajo sto in en klic, drugi nikogar. Nihče se na njih ne spomni, nihče nima časa za take ljudi, , pa so dobri uvidevni ljudje. Ki nikomur ne želijo slabega . Število prijateljstev ne pomeni da je nekdo boljsi človek. Sokrat je rekel, da tisti ki ima malo prijateljev, ima veliko življenjskih izkušenj. Z leti se nam da manj družiti, manj nam je do praznih pogovorov, po svoje smo bolj kritični, ne da se nam z vsakim iti na kavo. Pa govoriti neke neumnosti . Raje preberemo dobro knjigo. Vseeno pa vi ste čisto sami, to pa spet ubija. Kar vam svetujem, govorite s sosedi, včlanite se v kakšno telovadbo, Pilates, joga. Ne boste dobili prijateljic, dobili pa boste več kolegic, s katerimi kaj rečete. Moj oče je bil zadnje 15 let sam. Ampak se je navadil, čez dan je šel v trgovino, pa na kavo, v en lokal kjer se zbirajo upokojenci. Njemu je to zadoščalo. Ni se počutil osamljenega. Vedno je bil pri meni dobrodošel. Se je pa veliko dejavnosti udelezeval, srečanje upokojencev, srečanje gasilcev, srečanje to uno…. Srečno