Danes je vse drugače, ampak ko pomislimo na najstniška leta… ojoj 🙁

Še ljudi, ki sem jih takrat poznala težko srečam.

Še kdo?

Večinoma ne. Žal mi je edino zaradi gospe, ki smo jo hecali in se je potem po Viču drla: prasice, prasice. Ker nekaj ni bilo v redu z njo in ji nismo ravno pomagali Za ostalo pa ne.

Vse neumnosti bi še enkrat ponovila, če bi bilo možno.
Nič zlobnega nismo počeli, smo pa bili blazno radovedni, razposajeni in predrzni. Super je bilo. Vse. Tako smeh, kot solze in vse vmes.
Staršem sem naredila ogromno sivih las. Za nagrado pa moji otroci meni….

Jaz ravno ne … se pa velikokrat spomnim na osnovno šolo in enega sošolca, ki je imel velike težave pri učenju in tudi pri izgovorjavi nekaterih besed. Seveda so se našli trije sošolci, ki so ga nonstop zafrkavali, včasi so se tudi malo izživljali nad njim, da so mu peresnico metali na tla med poukom, ali pa ga potiskali med odmorom … Bilo mi ga je zelo težko gledati, da so se izživljali nad njim, da se je velikokrat tudi jokal … ampak nisem imel poguma mu pomagati. Vse se je spremenilo v srednji šoli, ko sem jaz hodil v gimnazijo on pa na kmetijsko. Seveda je imel za sošolca ravno enega od tistih treh pacientov, ki je potem našel nove prijatelje, da so ga še naprej maltretirali, tudi pred šolskim centrom so ga kdaj napadli in ga poniževali predvsemi. V zadnjih letih OŠ sem se tudi malo bolj razvil in nisem več bil kot ena posušena glista, ki so se kosti vlekle za menoj, ker mi je stric (takrat je bil inštruktor operativno-taktičnega usposabljanja oz. samoobrambe in obvladovanje osumljenca v slovenski policiji) Med počitnicami in obiski kdaj učil samoobrambe in tudi obvladovanja osumljenca, ker nisem hotel biti kasneje isto napaden kot sošolec. Pridobil sem tudi na teži.

Enkrat smo s sošolci šli na glavni odmor pred ŠC (ker gimnazija in ŠC sta bili čisto ena zraven druge), kjer smo se radi družili s kolegi iz ŠC in tudi tam je bilo več deklet kot na gimnaziji 😉 … in ravno naletim na prizor, ko so se oni modeli izživljali nad njim oz. sošolcem iz oš. Naredili so krog okoli njega, 5 komadov in potem so si ga podajali oz potiskali en k drugemu … se je jokal, dekleta in drugi so se pa temu smejali. Na srečo sem imel dobre sošolce. Šli smo tja in poskusili umiriti situacijo. Potem so se zakadili v mojega sošolca in je prišlo do “vsesplošnega pretepa”, kjer se nas je steplo okoli 8 komadov. Seveda smo zmagali. Zato sem bil še toliko bolj nafilan z adrenalinom in sem še kar rinil v bivšega sošolca, ki se je norčeval iz najinega bivšega sošolca. Sem mu jih konkretno primazal okoli kepe. Seveda je mimo prišel od nikoder en profesor in so me odvlekli k ravnatelju ŠCja, nato je prišel še ravnatelj iz gimnazije in smo bili kot najhujši kriminalci, kjer smo dobili opomin pred izključitvijo … seveda smo se pritožili in govorili, da smo branili kolega, ko so nas napadli. Seveda, ravnatelj in profesorji ŠCja so branili svoje učence … Dosegli nismo nič pri njih, razen tega, da so potem bivšega sošolca pustili pri miru … hkrati pa je postal naš najboljši prijatelj in smo kdaj po šoli hodili skupaj v mesto. In še le takrat sem videl, da je on v bistvu zelo v redu človek. Še danes, ko se kdaj srečava kje v trgovini ali pa pred šolo, ko pripeljeva svoje otroke v šolo, se pozdraviva, se kaj pogovarjava ipd.

Sem vesel zanj.

Ko gledam nazaj … če bi upal že v OŠ ukrepati, morda do tega v srednji šolo ne bi prišlo. In naj še povem, da je to bilo več kot 20 let nazaj, oz. v 1. letnik gimnazije sem šel leta 2001.