Se me ženske bojijo zaradi službe?
zanima mnenje žensk o tej moji situaciji. Predvidevam, da je tu ogromno žensk, glede na to kako je forum okomentiran 🙂
No da opišem to svojo situacijo. Sem zgovoren, atletske postave, rad sem urejen, itd. . Ko sem v družbi s prijatelji, ko gremo ven, so pač vedeno še zraven kakšne prijateljice od koga ali znanke. Seveda kakšno ogovorim, občutek imam da naredim kar dober vtis. Do tu je vse OK. No dokler klepet ne nanese na mojo službo. Sem namreč pogrebnik
Ponavadi je reakcija takšna, da mislijo, da se hecam. Potem, ko to potrdi še kakšen od navzočih je skoraj da že šok in ostanejo brez besed in me gledajo kot tele v nova vrata. Potem sledi to, da gredo počasi stran ali pa začnem dobivati razna bedasta vprašanja. Imam že občutek, da se me ženske prav bojijo in mislijo, da sem nekakšen psihopat. Ali je razlog za to zgolj v tem, da nočejo imeti nič z nekom, ki ima takšno službo, ker naj bi bila “nečastna”?
Ali se motim?
Meni se poklic pogrebnika ne zdi čisto nič “nečasten”… Je pa nenavaden in nepoznan. Osebno bi 99,99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bulila kot tele in najprej mislila, da se hecaš. Potem pa te kakšno uro spraševala kako pa to izgleda, ker res ne vem.
Najbolj Simple nasvet: pohecaj se, da do tretjega zmenka ne sexaš in ne govoriš o službi. Marsikaj je zame deal-breaker, zaposlitev načeloma ni.
Pa ne gre to za nečastnost, niti za strah, vsaj če sodim po sebi. Gre bolj za vprašanje , kako lahko človek določene stvari počne . Osebno ne bi bila z nekom, ki je pogrebnik. Preveč negativne energije kroži v takem delovnem okolju. Od nekdaj je veljalo, da so pogrebci pijančki. Bolj kot v drugih poklicih. Se vprašaš zakaj? Pač blaženje tega nezavednega pritiska. Seveda niso vsi podvrženi k temu, nekateri razvijejo drug blažilni mehanizem, nekateri so pač že po naravi hladni sociopati. Ne generaliziram, samo je to eden od poklicev, kjer je tega več. Iz podobnega vzgiba tudi ne bi bila s forenzikom za umore, obducentom, tudi če je zdravnik. Skratka s poklici, kjer bi moral človek čustveno otopeti, da ne joče vsakič, ko registrira prihod na šiht. Lažje bi, čeprav ne bi, prenesla vezo s striperjem ali celo prostitutom. Tudi navajanje urejenosti je tako. Najodličnejša dama, ki sem jo poznala, bi lahko oblekla tudi sotorsko krilo, pa bi se še vedno videlo iz vesolja, da je dama. Brez da bi kadarkoli poudarila, da se lepo uredi. Enostavno, ker je to bila pristno ona. Ljudje, ki svojo urejenost poudarjajo, so bolj ali manj narejeni, poskušajo v okolju izpostaviti svojo pomembnost. Morda v razmislek, če se ženske res bojijo tebe kot pogrebca ali morda tebe kot persono. Včasih je dobro stopiti out of the box in zadevo predelat še iz drugega gledišča
Verjamem, da se kdo umakne zaradi tvoje službe. Mogoče se zaradi tega bojijo priti v tvoje roke. 😊
Ko bo prišla prava, ne bo ušla zaradi tega. Za dva pogrebnika vem, oba na mestu, famiilja in vse ostalo; normalno. Važno je kakšen človek si. Saj ina veliko ljudi težav z odnosi, tudi vezani in poročeni. Bedasta vprašanja bodo vedno, bodimo realni. Če pa so neokusna, boljše da grejo takoj stran, a ne? Kaj bi šele bilo, če pogrebcev ne bi imeli! Ljudje mislimo, da bomo živeli večno, strah pred minljivostjo dela svoje, ni kaj.
Ne vem zakaj je čudno, če se mrtvega dotaknemo. Jaz sem se, samo toliko, da mu lase in obleko popravim, pa je ena ženska zraven kmalu skup zlezla. Jaz pravim: živih se boj, ne mrtvih😊 Vse dobro ti želim in ne obupaj, je veliko več pravih čudakov okrog. Samo ne dovoli si, da te delo zamori, kar sigurno ni lahko. Lahko pa razmisliš o menjavi dela.
To glede čustvene otopelosti ne vem, mislim, da obstajajo različni ljudje – tako tisti, ki jih to tlači kot tisti, ki se znajo od tega distancirati. Glede bežanja žensk pa ne vem, če je kaj podlage v tem. Jaz bi na tvojem mestu obrnil na hec, v smislu, da delaš s strankami, ampak, da se še nihče ni pritožil ali pa, da imaš pred “sodelavci” kar mir, ali kaj podobnega. Ziher je en milijon for.
Ko bo prišla prava, ji ne bo pomembno ali je ne bo motilo ,da si pogrebnik.
Ja, ženske se te bojijo zaradi službe, ki jo opravljaš.
Ni ti pa treba tega takoj povedati. Kakšna stvar res povprečnega človeka prestraši. Je jpa pomembno tudi kako poveš. Lahko rečeš, da delaš na Komunali ali Pokopališču. V podrobnosti pa ti ni treba iti, izgovor, da ne greš , si pa sam najdi.
Ta pravi ženski bo vseeno kaj delaš. Res je da sama nebi pri prvem pogovoru hotla tega zvedet. Boljse da se izognes vprasanju glede dela. Pocakaj da se prvo malo spoznata, potem pa povej kaj ti pocnes. Gre za enostavno nerod3n položaj ker ti rečes jaz sem pa pogrebnik in človek ne ve kaj bi rekel. Pač ne zdi se primerno da rečes super. Ziher je zabavno delo al nekaj. 🤷♀️
Če te prav razumem, urejaš pogrebe, sodeluješ s svojci, odvažaš trupla na sežig…..itd. To je zame pogrebnik. Tudi, če delaš v mrtvašnici, zame ni problema, samo, da ne “pihnem” kakšne brihtne v odgovoru.
Hm….jaz bi rekla, da gre tu predvsem za nerazumevanje poklica ker po moje večina ljudi ne loči pogrebnika, delavca v mrtvašnici, čistilca trupel……itd. V družini sem imela kar nekaj smrti, tudi za pogrebe sem morala žal prehitro poskrbet. Takrat pa nujno potrebuješ profesionalnega pogrebnika, ki razume, da so to težke stvari in ti jih ne otežuje. Velikokrat sem rekla, da hvala bogu za ljudi, ki delajo v mrtvašnicah, na urgencah, pogrebniki…..ker res niso vsi za te poklice. Njim je pač ta poklic isti kot je nam. Pač služba. Pa madona, saj nisi množični morilec no. Pri vsem tem pa mislim, da gre za splošni strah pred mrliči in gledanje preveč filmov na to temo. Gre za še vedno tabu temo smrti in strah pred njo. In se mi zdi, da veliko ljudi povezuje vsakršni poklic z mrliči z nekim strahom.
Tudi mene je bilo tega strah. Ko pa se enkrat soočiš s truplom ljubljene osebe, to izgubiš. Sedaj je to meni nekaj čisto naravnega.
Pa sem stara 42 let, nisem neka stara mama. Jaz bi te pa veliko spraševala od poklica, ker s emi ne zdi enostaven in res ni vsak za to. Mogoče raje povej, da urejaš pogrebe, da nima vsaka pred sabo sliko mrliča, štekaš 🙂