Še nekaj o higieni: Si umijete roke ko pridete domov?
In kaj potem? Saj ne gre za biološko razlago mikroorganizmov, tukaj gre beseda o tem, ali je koristna pretirana čistoča ali morda škodi. In v članku je napisano, da pretirana čistoča v novem času velikokrat povzroča vse bolj množične alergije, ki v času, ko so ljudje še živeli v umazaniji, ob stiku z živalmi (torej tudi ob stiku z virusi in bakterijami, ker pač niso toliko skrbeli za higieno – po vaših lastnih besedah), vsekakor pa ob stiku s paraziti, ni bila znana. Seveda so bili tudi v kravjem mleku bakterijski mikroorganizmi, ki so lahko pri novorojenčku povzročili driske, če ga mati ni dojila, ampak po drugi strani ni bilo alergij – ne na krav.mleko ne na kaj drugega.
Enih bolezni je zdaj torej najbrž manj, drugih pa več.
In tukaj nima prav nobene zveze, ali spadajo bakterije, virusi in paraziti v isto skupino organizmov ali v drugo. Če že bakterije in virusi, ki se prenašajo pretežno kapljično, niso toliko v zvezi z umazanim okoljem, pa paraziti prav gotovo so. In tega pri nas primanjkuje – naravne živalske umazanije.
Nats in alenka, sem šla gledati v leksikon.
PARAZITI = ZAJEDALCI.
ZAJEDALCI so živali ali rastline, ki žive na račun kakega drugega bitja. zunanji z. so pritrjeni na gostitelju, npr. uši, komarji, pršice. notranji z. žive v telesu gostitelja, npr. trakulje, bolezenske BAKTERIJE. Prehranjujejo se s telesnimi sestavinami………….
VIRUSI pa so najdrobnejši znani MIKROBI. Nimajo svoje presnove, in se razmnožujejo le v živih celicah. Povzročajo bolezni.
Po tej definiciji bi lahko trdila, da so tudi neke vrste paraziti, ker živijo na račun drugega in se je že zgodilo da je zaradi njih gostitel podlegel.
MIKROBI so najmanjša bitja (mikroorganizmi), predvsem bakterije in protozoji (praživali)………
Iz tega sledi: MIKROORGANIZMI SO LAHKO ZAJEDALCI in sem spadajo tudi BAKTERIJE IN VIRUSI.
No, pa se bomo danes vsi skupaj še kaj pametnega naučili. :-)))
V vsej strokovni literaturi ter zakonodaji so obravnavani ločeno.
Primeri:
– tega sem zlinkala, ker je glih na MON-u
ali pa Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov in snovi, ki pridejo v stik z živili, člen 6:
Živila so zdravstveno ustrezna oziroma varna, če ne vsebujejo mikroorganizmov ali parazitov oziroma njihovih razvojnih oblik ali izločkov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi…”
Če jih ne obravnava, še ne pomeni, da virusi in bakterije niso paraziti. Če živijo parazitno, so paraziti.
Skratka, zdravnik imunolog jih lahko tako poimenuje, zato si je po mojem mnenju vredno še 1x prebrati post od Seven. In verjetno si tega ni dr. kar sam izmislil, ampak njegove trditve temeljijo na znanstvenih raziskavah njegovih kolegov.
Jaz njemu kar verjamem, da pretirana higiena, kmor spada tudi pretirano umivanje rok, lahko organizmu tudi škodi.
Skratka, vsako pretiravanje je škodljivo.
Zdaj se bom pa tudi jaz poslovila, danes sem že kar preveč visela tu gor. :-)))
Motiš se. Tukaj je link do celotnega članka:
V uvodu je napisano: “…Ko namreč v telo vdrejo tujki – bakterije, virusi, paraziti – jih morajo imunske celice napasti in uničiti….”
Torej on še kako loči med paraziti in bakterijami ter virusi! V tistem delu, ki ga je citirala Seven, pa ni dvoma, da je govoril SAMO O PARAZITIH, saj med drugim pravi: “Paraziti imajo pogosto zapletene življenjske cikluse, v katerih se morajo seliti z ene živalske vrste na drugo.” Za bakterije namreč to ne velja.
Hecna debata. Jaz se pravzaprav strinjam tako z enimi kot drugimi. Vsako pretiravanje je seveda škodljivo, vprašanje je samo, kaj kdo pojmuje pod pretiravanje. Za nekoga je pretiravanje, če se kdo vsak dan stušira in ima takega čoveka za čistuna, za drugega pa če se nekdo ne stušira vsak dan pomeni, da je tak človek pacek. In vaši nesporazumi izhajajo iz tega, da niste opredelili, kaj naj bi pretiravanje (v eno ali v drugo smer) pomenilo. Zato je vse, kar ste povedali, izzvenelo v prazno pri drugi strani.
Seveda ne bo nihče zase priznal, da pretirava (v čistoči ali v umazaniji), bo pa priznal, da pretiravanje škodi. Ali je torej pretiravanje, če si VEDNO umijemo roke, ko pridemo od nekod domov? Po moje je odgovor na to vprašanje odvisen od tega, ali se VEDNO, ne glede na karkoli spomnemo, da si moramo umiti roke in imamo ves čas v glavi, da si roke moramo umiti, ali to delamo avtomatično. In če kdaj pozabimo, ker se je nekaj nepredvidljivega zgodilo, ali nas to navdaja s tesnobo, da smo umazanijo kam prenesli. Pretiravnaje je po moje psihična slika – strah pred bakterijami in posledično stalno umivanje in čiščenje. No, tega druga stran recimo nima. Nima strahu pred umazanijo, nima pa niti strahu pred čistočo. Glede tega je veliko na boljšem od tistih, ki res trpijo za preveliko čistočo.
Jaz bi rekla, da naj bi umivanje rok pred in za določenimi dejavnostmi (pripravljanje hrane, odhod na WC…) postala rutina, vendar pa nam tu in tam kakšen odmik od tega ne bi smel predstavljati težav in stisk. In tudi jaz kar verjamem tistemu članku, tukaj je celoten, če koga zanima:
Cot, očitno boš tako glup kot si, tudi ostal:
– še vedno z neražčiščenimi pojmi: čiščenje, sterilizacija, dezinfekcija,
– ne vedoč razlike med PREDVSEM in TUDi,
– nevedoč da salmonela v hrano pride TUDi in PREDVSEM z umazanih rok, ker primarno kontaminiranih živil je zelo malo (blato, roka, ura – remember?;
– nedojemajoč, da ni pomembno, da si roke umiješ vsakih 15 minut, umiti si jih pa morač po določenih opravilih (čas ni pomemben, štekaš??),
– še vedno z nerazčiščenimi pojmi preventiva / kurativa.
>>>>
Ja, cot, me kar čudi, da ti nihče ne odgovori…prisežem, v življenju še nisem do sedaj doživela kakršnekoli črevesne bolezni (in upam, da je niti ne bom), bruhala pa sem samo enkrat samkrat pred nekaj leti, ampak zaradi mešanice različnih dejavnikov…ogromne količine alkohola, neznane/ih drog/e in spremljajočih neprijetnih halucinacij, tako da mislim, da ni imela (ne)higiena rok nič pri tem.
sc
Ampak kaj ste se zdaj dale v to brezplodno debato, ali je mislil parazite tudi bakterije in viruse ali je vse skupaj ločil.
Saj je vseeno. Hotel je povedati, da se določene celice v telesu ne odzivajo tako, kot bi se morale, ker otroci niso več v najzgodnejšem obdobju v stiku z bakterijami, virusi in paraziti. Zato pri njih začne delovati sistem, ki naj bi deloval ob stiku s paraziti, ki pa jih več ni v današnjem okolju, zato se organizem narobe odziva in neškodljive sestavine (recimo beljakovine iz mleka) prepoznava kot parazite.
“Čim več bakterijskih in virusnih okužb doživi otrok v prvih letih življenja, hitreje nastajajo imunske celice Th1 in manj je možnosti, da bi otrok postal alergik.”
Torej mora otrok dati skozi bakterijske in virusne okužbe v najzgodnejšem otrošvu, da bi imunske celice Th 1 hitreje nastajale in s tem preprečevale nastanek alergijskih reakcij. Da pa bi dal skozi te okužbe, mora priti v stik z njimi in se ga ne bi smelo pred njimi tako zelo varovati – ja, tudi s pretiranim umivanjem rok.
ne vem če je to obsedenost, prej higiena na mestu! Seveda se umijemo, takoj letimo v kopalnice z otroci vred, kajti vse povsod smo bili in seveda si bomo najprej umili roke, včasih pa poje tudi tuš, odvisno kje smo bili, kaj delali…, pa nismo neki manijaki na čistočo, toda umivat roke, ko prideš domov, se mi zdi čisto normalno, kot po lulanju…
