Torej, sem že nekje spodaj vprašala, pa se je izgleda “izgubilo”:

kakšna bi bila ženska oblika besede “mislec”?
A ne obstaja ali kaj? A je to fer?? :-))

In kaj je ednina od prsi?
(npr. če rečeš, da so ženski zaradi raka odstranili eno – kaj? Dobro, lahko rečemo dojko, ampak, če želiš uporabiti besedo prsi, kaj je potem ednina? -eno prs, prso – kot srednji spol,…?)

Mislim, da se je včasih treba sprijazniti z dejstvom, da v vseh jezikih obstajajo besede, ki imajo samo eno obliko (žensko ali množinsko). Jezik je pač le zrcalo neštetih generacij njegovih govorcev … Tudi jaz bi rad videl žensko obliko “misleca”, pa je verjetno ne bom dočakal.

Mislinja:-))

Bo že držalo, da so določene besede rezervirane za moške oblike, pač posledica tisočletne patriarhalne tradicije. Je pa seveda res, da nove besede tudi nastajajo, čas, ustreznost besede in mediji pa pokažejo, kaj se bo z njimi zgodilo – ali bodo poniknile ali pa se ustalile.

Prsi pa so množinski samostalnik in zato ne moremo govoriti samo o eni “prsi”. Tako kot pri očalih ne moremo govoriti samo o enem delu očal, ampak kvečjemu o eni leči (to je potem podobno razmerje kot dojka – prsi). Pohištvo recimo pa je edninski samostalnik in lahko govorimo samo o več kosih pohištva, ne pa o pohištvih.

Ah, slovenščina, jezik moj vsakdanji:-))

ženska oblika za “mislec” bi lahko bila “misleča”…

hmmm… bralec-bralka, učenec-učenka, mislec-mislka, zaradi lažje izgovorjave “miselka”. Tako da je sploh ni nemogoče tvoriti, treba jo je le uveljaviti.

Žal je uveljavljanje novih besed, pa naj bodo še tako logične, pri Slovencih pravo Sizifovo delo. Naj samo spomnim na neskončno pljuvanje po Toporišiču, ki si je praktično edini upal to bolj ali manj dosledno izvajat, ali pa na famozno “zgoščenko”. Slovenci pač ne maramo ničesar, kar bi bilo po našem mnenju vsaj za las drugačno, nenavadno ipd. Žal je zato tudi slovenščina mnogo manj živ jezik, kot bi lahko bil, oziroma životari predvsem zahvaljujoč nekritičnemu in za jezikovno občutljivega človeka neprebavljivemu prevzemanju besed in izrazov (t. i. kalkih) iz tujih jezikov, predvsem angleščine (oz. amerikanščine) ter hrvaščine, srbščine in bosanščine (bošnjaščine?).
No, pa dajmo uveljaviti “miselko” :-)))

In še ena:

Pešec ženskega spola je ….

:))

Nataša

Morda prej “miselka” ali kak drug (?) izraz, kajti “misleča” je verjetno bolj ali manj vsaka ženska 🙂

Pešec ž. spola je že zelo dolgo – tudi v kronikah dnevnega časopisja – péška (kar je treba ločiti od “pešká” oz. “pèška”, ki je sopomenka za “pečko”, t.j. seme sadja …)

Kaj pa ženska oblika pisec? Morda kdo pozna?
LP!

edino pravilna je beseda dojka, kajti prsi imajo tudi moški, bolj ali manj junaške. z številom pa pri dojki ni problem.

Točno tako. Da se pa preveriti tudi v slov. korpusu na internetu.

Vse, ki poznate ali omenjate kakšne uporabne vire, dostopne na medmrežju, prosim, da v svoje sporočilo mimogrede prilepite še naslov. Torej, Kikica, bo šlo?
Hvala!

Ja, ampak moški pa nimajo dojk, zato ta “trd oreh” velja tudi v tem primeru, če bi želel izrazit edino pri moških prsih!

Konkreten primer: Obstaja recimo, čepav mnogo redkejši, tudi rak prsi pri moških, in če bi moškemu morali odstranit eno, ne bi mogli reči, eno dojko, temveč – eno kaj?

Moškemu bi odstranili del prsi.

Hm, …

Kakšna pa je moška oblika od besede “šivilja”?

In kaj je ednina od “škarje”?

Draga Maja, Jezik ni samo črn ali bel (no ja, morda v esperantu), ampak ima vmes še nekaj milijonov odtenkov. Sprijazni se s tem!

Obilo uspeha!

Jezik je crn ali bel. To pa ponavadi odlocajo jezikoslovci, kaksen dejansko bo.

Skarje nimajo ednine, ker so mnozninski samostalnik.. Kot vrata, ocala, hlace, itd.. To je ze nekdo drug omenil.

Sivilja nima moske oblike, kot brivec nima zenske. S tem se je treba sprijazniti. In kot je ze nekdo rekel prej.. vse je odvisno od zgodovinskih razmer. Npr. zenske oblike “pisec” najbrz ni, ker, ko se je zacela razvijati slovenscina, ni bilo toliko aktualnih piscev zensk..

Kr en, kot ti je že Sophie razložila, jezik JE črno bel, v njem so postavljena točno določena, eksaktna pravila, zato se mi ni treba z ničimer “sprijazniti”, če česa ne vem, temveč je ta forum namenjen temu, da tukaj vprašamo -če pa tebe moti, ti pa res ni treba brati, kanje?
Pa da ti še odgovorim: moška verzija šivilje je ponavadi krojač, škarje pa nimajo edine, ker so množinski samostalnik, in tu tudi ni potrebe za to, saj ponavadi ne ordiniraš s polovico škarij, ali pač? Medtem ko bi pri prsih to bilo nekoliko bolj uporabno, iz zgoraj navedenih razlogov.
lp

To o šivilji in krojaču pa ne vem če je tako. Šivilja je oseba, ki šiva lažje kose oblačil npr. ženske obleke, bluze, krila itd. Krojač ali krojačica (tu poznamo tudi ž. obliko) pa se ukvarja s šivanjem težjih oblačil npr. plašči, moške obleke itd. Torej poznamo ženske šivilje in krojačice in moške krojače, sicer za moškega, ki bi opravljal dela šivillje še nisem slišala in tudi poznam ne nobenega. (razen morda v industriji)
LP!

Maja, jezik ni črno bel in razen umetnih jezikov ne more noben jezikoslovec nekega jezika tako dobro opisati ali ga tako normirati, da bi zajel vse njegove odtenke. In če ne verjameš, poglej pravila o veliki začetnici v pravopisu. Dlje boš brala, manj ti bo jasno.

Moški je carinik.
Ženska pa …

lp

Jaz v pogovoru uporabljam piska – malo šaljivo malo zares. Vsi okrog mene so se že kar navadili, če rečem, madona, tale piska je pa res dobra … 🙂

Resno, v jeziku se pač dogaja, da besede prihajajo in izginjajo. Kdo ve, morda se bomo pa vendarle navadili tudi na vse bolj čudne ženske oblike določenih samostalnikov. Čeprav jih podpiram, pa mi ne gre z jezika tista presneta pešakinja. No, saj peška tudi ni najboljše, ampak pešakinja mi je pa naravnost obupna.

Kaj pa ko bo lovec ustrelil svojo partnerko? Kdo bo mrtev?

Zanimiva je tudi tista s cariniki. Bogve, če imajo cariniki v svojih pravilih kje označeno tudi žensko obliko tega poklica, kot npr. policisti in policistke morajo biti vzorno oblečeni, lepo se obnašajo …, kaj pa cariniki in ? morajo pregledati te avtomobile … Hec, ni kaj.

Nataša

Pešec-peška
Pešak-pešakinja

Torej pešakinja NI ž. sp. od pešca …
Za “pešaka/pešakinjo” pa je v pravopisu zapisano, da raba peša, kar pomeni, da te tvoj jezik ne vara.

Kaj pa je narobe s “peško” in zakaj bi bilo treba v pogovoru iskati nove izraze?! Meni se to zdi bolj neznanje jezika kot pa kaj drugega …

ednine od “škarje” ni, ker je to pač množinski samostalnik. ista je s hlačami.
(kupil se pač ene nove hlače in ne enega hlača)

kar se pa tiče miljona odtenkov jezika, imaš seveda prav.

lp
Maja
(ampak ne tista “izvirna”)

Brez zamere za nekaj spakedranosti zdaj, a naj dam samo primer, kako je možno ZGOLJ SLOVNIČNO narediti ednino iz teh besed (čeprav seveda niso pravilne!): npr. škarje – množinski samostalnik ženskega spola, kar pomeni, da bi “izsiljena” edina bila: škarja. To je možno vsaj napisati in si predstavljati, da bi lahko bilo res, kajne? Ena škarja.
Dalje: hlače (enako kot prej, ž.sp. – tiste hlače), “ednina”: hlača.
Podobno počitnice: “ena počitnica”. itd. itd. (če so kratke počitnice, pač rečeš, da greš na počitnico :))) – no, da me ne bi kdo resno jemal! :))

Pri besedi “prsi” pa to sploh možno ni, niti “teoretično” oz. si vsaj jaz ne predstavljam, kako bi se tukaj glasila taka skonstruirana ednina ad hoc.
A bi to bilo “en prs” ali “eno prso” ali “ena prsa” ali “eno prse” ali kako??
A bi moški torej rekel: “boli me eno prse” ali kaj? :))