Se tisti od ločenih staršev tudi sami bolj dovzetni za ločitev ali ne?
1. oče je svojega otroka vzgajal z vzgledom, besedo,dejanji (vstavi poljubno) celih 11 let!
2. tvoje sovraštvo do matere tvoje pastorke je neverjetno. Iz napisanega je prebrati,da jo obvladaš v nulo. No,jaz k takšni mačehi že ne bi želela.
3. Ti si že kar popredalčkala mater in hči – revež tvoj mož,ko ne ve kakšnega zmaja ima pri bajti.
4. najde se še ogromno,samo se mi res ne da,lahko ti pa povem,da me siliš na kozl s svojimi zapiski.[/quote]
Ampak teme, se pa res ne mores drzat … in kakorkoli ne mores pogoltnit mojega pisanja iz edino sebi znanega razloga, je mozeva hci locena iz istega razloga kot njena mama, hvala bogu brez otroka.
Pastorka je najverjetneje naredila eno veliko uslugo svojemu bivsemu, ki je bil fajn fant in se kaksni upam da normalni punci. Tako kot je nekoc z locitvijo ti uslugo naredila meni njena mama.
Da sem jezna na mozevo ex. Nope … bilo je od zacetka nekaj slabe volje, ker se ni drzala nobenega dogovora, dokler nisem dojela, da je pri njej velja trdno pravilo, da se ne drzi nobenega dogovora. V skladu s tem sem od nekega trenutka dalje planirala svoje zivljenje in me s svojim nagajanjem ni vec tangirala, bila sem samo tako zvita, da ji tega dolgo casa nisem dala vedeti.
In nekatere zenske najbolj boli, ko ugotovijo, da so jih ljudje prebrali, ter da so na ignore bistveno dalj casa, kot se tega zavedajo…
Obstajajo namrec tudi zenske, ki locitev, sicer na lastno zeljo in razloge, obzalujejo. Moja ex je ena od njih …[/quote] – ??
Nikoli ne veš, lahko pride do tega, da boš ex tudi kdaj ti, ali pa tvoji otroci – in koga boš krivil(a) takrat?! Svetujem,da pometaš pred svojim pragom.
Ampak teme, se pa res ne mores drzat … in kakorkoli ne mores pogoltnit mojega pisanja iz edino sebi znanega razloga, je mozeva hci locena iz istega razloga kot njena mama, hvala bogu brez otroka.
Pastorka je najverjetneje naredila eno veliko uslugo svojemu bivsemu, ki je bil fajn fant in se kaksni upam da normalni punci. Tako kot je nekoc z locitvijo ti uslugo naredila meni njena mama.
Da sem jezna na mozevo ex. Nope … bilo je od zacetka nekaj slabe volje, ker se ni drzala nobenega dogovora, dokler nisem dojela, da je pri njej velja trdno pravilo, da se ne drzi nobenega dogovora. V skladu s tem sem od nekega trenutka dalje planirala svoje zivljenje in me s svojim nagajanjem ni vec tangirala, bila sem samo tako zvita, da ji tega dolgo casa nisem dala vedeti.
In nekatere zenske najbolj boli, ko ugotovijo, da so jih ljudje prebrali, ter da so na ignore bistveno dalj casa, kot se tega zavedajo…
Obstajajo namrec tudi zenske, ki locitev, sicer na lastno zeljo in razloge, obzalujejo. Moja ex je ena od njih …[/quote] – ??
Nikoli ne veš, lahko pride do tega, da boš ex tudi kdaj ti, ali pa tvoji otroci – in koga boš krivil(a) takrat?! Svetujem,da pometaš pred svojim pragom.[/quote]
Tovrstnega odziva žensk, sploh tistih, ki so polne “pravic” sem kar nekako vajena. Bolj kot moški, ki si drznejo opozarjati na žensko ločitveno patologijo, so osovražene samo še ženske, ki si o njej upajo spregovoriti. Sploh če so tanove.
Problem ločitev dejansko variira med dvema skrajnostima. Prva skrajnost je, da nekomu dokončno odnese plafon, potem ko dobršen del družinskih obveznosti dejansko pade nanj in ugotovi, da mu bo lažje izven odnosa. Kot družinske obveznosti mislim delo, čustveno prisotnost in podporo, finance … Ko taki odidejo iz odnosa dejansko lažje zadihajo in živijo bolje kot prej, ker si iz vratu snamejo mlinski kamen nezrelega odraslega, ki ga je treba pedenat kot otroka.
Obstajajo pa seveda tudi primeri, ko se nekateri samo počutijo izkoriščane in poteptane v svojih pravicah, ker precej izkrivljeno in spotencirano vidijo svojo vlogo v odnosu in svoj prispevek v družino, ki pa je v reali precej mizeren oziroma neskladen s predstavami. Te ljudi praviloma prepoznamo po neskončnem uveljavljanju svojih pravic in nesposobnosti za debato o dolžnostih, skratka jih ocenjujemo kot razvajene in egocentrične. Ko taki zapustijo svojo kobajagi dušečo vezo se znajdejo na čistini in odvisni le od sebe. Ker njihov prispevek k udobnemu in mirnemu življenju realno ni tak, kot so ga sami ocenjevali pred ločitvijo, se jim kvaliteta življenja poslabša in sledi streznitveno srečanje z realnostjo. Taki seveda ločitev obžalujejo, vendar za partnerja, ki ga zapustijo, to običajno vseeno pomeni dvig kvalitete v življenju.
Je pa v obeh primerih zanimivo to, da ločitev praviloma sprožijo ženske, vendar pa odgovor na vprašanje, kdo dejansko profitira v dvigu kvalitete življenja po ločitvi, ni odvisen od tistega, ki je zahteval ločitev, ampak od tega, kako realno so ocenjeni razlogi za razhod.
Feminizem drugega vala je vsekakor (in utemeljeno) podpiral ločitev, kadar je štel, da gre v partnerstvu za zlorabo, tudi na način, da se je delo doma neupravičeno prevaljevalo na žensko. Feminizem tretjega vala po drugi strani podpira nezrele ženske v pravicah, ki brez samoreflektiranega izpraševanja, kakšne so dolžnosti v partnerstvu za to, da funkcionira. Skratka, gre za vprašanje harmonije in iskanje ravnovesja med pravicami in dolžnosti med zakoncema, ki pa ga poblazneli femnizem tretjega vala (in nekatere ženske, ki ne razumejo koncepta dolžnosti) že zdavnaj ni več sposoben. Gre pač se za eno od sodobnih oblik podpiranja nezrelosti v odraslosti iz kvaziideloških razlogov.
Po približno 20 letih zakonske zveze z mojim možem in preživljanju muhic njegove bivše in kasneje še njegove hčere, lahko za konkretni premer seveda povsem neobremenjeno rečem, kaj je šlo pri njih narobe.
Seveda pa se zavedam, da sama, še manj pa moji otroci, še zdaleč nismo na varnem pred lastnim zakonskim polomom. Vendar pa sem kljub temu precej daleč od stališča, da so moški zmeraj in povsod odgovorni oziroma vzrok za ločitve.
Ampak teme, se pa res ne mores drzat … in kakorkoli ne mores pogoltnit mojega pisanja iz edino sebi znanega razloga, je mozeva hci locena iz istega razloga kot njena mama, hvala bogu brez otroka.
Pastorka je najverjetneje naredila eno veliko uslugo svojemu bivsemu, ki je bil fajn fant in se kaksni upam da normalni punci. Tako kot je nekoc z locitvijo ti uslugo naredila meni njena mama.
Da sem jezna na mozevo ex. Nope … bilo je od zacetka nekaj slabe volje, ker se ni drzala nobenega dogovora, dokler nisem dojela, da je pri njej velja trdno pravilo, da se ne drzi nobenega dogovora. V skladu s tem sem od nekega trenutka dalje planirala svoje zivljenje in me s svojim nagajanjem ni vec tangirala, bila sem samo tako zvita, da ji tega dolgo casa nisem dala vedeti.
In nekatere zenske najbolj boli, ko ugotovijo, da so jih ljudje prebrali, ter da so na ignore bistveno dalj casa, kot se tega zavedajo…
Obstajajo namrec tudi zenske, ki locitev, sicer na lastno zeljo in razloge, obzalujejo. Moja ex je ena od njih …[/quote] – ??
Nikoli ne veš, lahko pride do tega, da boš ex tudi kdaj ti, ali pa tvoji otroci – in koga boš krivil(a) takrat?! Svetujem,da pometaš pred svojim pragom.[/quote]
Če prav razumem, je nasvet zadnje avtorice osebi “nisem najbolj pametna,” naj molči, ker nikoli ne ve, kdaj bo potrebovala slovenski diskriminatorni ločitveni aparat ter njegovo delovanje v korist žensk.
Fer sodni sistem, bi bil sposoben matere ločiti od žensk, ki otroke uporabljajo kot orodje manipuliranja.
Tovrstni nasveti so najbolj eksplicitna priznanja, da s slovenskim sistemom ločevanja nekaj ne štima, oziroma, da se modrival dejansko ne moti, ampak je javno mnenje skorumpirano – sploh tam, kjer javnost sestavljajo pretežno ženske.
Ker sta se moja dva starša ločila, ko mi je bilo deset let, in to prineslo res hude travme, še posebej, ker sem morala ostati pri očetu, se res trudim za zakon, oba z može se trudiva za obstoj družine in poudarjava njeno moč, medsebojno pomoč….in prav rada bi tistim, ki gredo zaradi malenkosti narazen, podala izkušnje, kako sem ločitev sprejemala in doživljala kot otrok….marsikdo bi si verjetno premislil in se ne ločil.