Se vam kaj smilijo ženske nad 30 brez svoje družine in otrok?
Mene kar srce zaboli, ko pomislim na nekatere, ki jih tudi sama poznam. Dolgoročno samske, stare okoli 30, 35, 40 let. Nič ne kaže, da se bo njihova situacija v bližnji prihodnosti kaj izboljšala. Kako hudo mora biti to zanje, koliko solz mora preteči po njihovih licih, ko jih nihče ne gleda. Da si kot zrela ženska prikrajšana za dar materinstva, za dar vzgoje svojih lastnih otrok skupaj s svojim moškim v odgovorne odrasle, za praktično vse, kar je lepega v življenju. Meni se takšne spregledane ženske nepopisno smilijo.
Ja, lej, ene ženske uživajo brezskrbno življenje, medtem ko si ti našla smisel življenja v štancanju otročadi in skrbi za njihove posrane riti. Ko bodo odrasli, boš pa osamljena samevala v domu upokojencev in boš vsa vesela, če te bodo prišli za 10 minut pogledat vsaj 1x na leto.
Froci so izguba časa, živcev, zdravja in denarja.
Mamica treh sončkov992, 04.04.2025 ob 11:58
Mene kar srce zaboli, ko pomislim na nekatere, ki jih tudi sama poznam. Dolgoročno samske, stare okoli 30, 35, 40 let. Nič ne kaže, da se bo njihova situacija v bližnji prihodnosti kaj izboljšala. Kako hudo mora biti to zanje, koliko solz mora preteči po njihovih licih, ko jih nihče ne gleda. Da si kot zrela ženska prikrajšana za dar materinstva, za dar vzgoje svojih lastnih otrok skupaj s svojim moškim v odgovorne odrasle, za praktično vse, kar je lepega v življenju. Meni se takšne spregledane ženske nepopisno smilijo.
Če so se same odločile, da ne bodo imele otrok, potem se mi ne smilijo. Zakaj bi se mi?
Nihče se noče nikomur smiliti, tudi, če ima razlog za to. Če ti odgovorim na tvoje vprašanje je to tako. Vsak je svoje sreče kovač, na nekatere zadeve lahko vplivamo, na druge ne moremo. Na koncu se zgodi, kar se zgodi. V vsakem načinu življenja, z otroki, družino ali brez nje…na koncu je tako, v vsakem življenskem stilu so prednosti in slabosti. Življenje gre naprej…pri vseh. Neumno je, da vedno sprašujete enaka vprašanja, dobivate enake odgovore, a še vedno ne razumete in sprašujete naprej kot bi bili umsko zaostali ali pa želite drugim vsiljevati svoj način življenja kot suprioren in edino pravilen.
omg…marsikatera živi čudovit življenje polno interesov in radosti….meni se smilijo poročene, ki živijo umetno kao izpopolnjen zakon so pa bolj osamljene kot samske…kar se otrok tiče je pa tako, da ni zagovorila, da bodo za vašo starost poskrbeli, da ne boste osamljen. Res bogice k mislite, da nekdo, ki je samski mu kaj manjka…..
Resnica ni prijetna, 04.04.2025 ob 12:06
Ja, lej, ene ženske uživajo brezskrbno življenje, medtem ko si ti našla smisel življenja v štancanju otročadi in skrbi za njihove posrane riti. Ko bodo odrasli, boš pa osamljena samevala v domu upokojencev in boš vsa vesela, če te bodo prišli za 10 minut pogledat vsaj 1x na leto.
Froci so izguba časa, živcev, zdravja in denarja.
ABSOLUTNO ni res! Pa kaj kvasiš in pišeš ene bledarije! Otroci so naše največje bogastvo! Naša kri, naša vzgoja, ljubezen, veselje, radost in seveda delo! Ti jih pač nimaš, potem pa daješ nasvete o starševstvu, na katerega se pa toliko spoznaš, kot zajec na boben!
..omg…pa tista je tud dobra, ki jo – spet – omenjate, v isti sapi, v tej povezavi o kasnejšem, “betežnem” življenju …ja, madona, človek res dobi občutek, da staršujete zato, da vas bodo, starce, pedenali vaši potomci..
…a pa se zavedate, da so – zdravi (mentalno mislim) – starejši odrasli dostojanstveni, jim na misel ne pride, da bi odrasel otrok živel namesto svojega, življenja njih in jih stregel … (ali sem pa med redkimi, ki je obdana s starejšo generacijo, ki jim je jasno, da imajo (mladi) odrasli tudi svoje življenje in niso nA razpolgao, da bodo (več) desetletij obnemoglim stregli..)
Meni se predvsem smilijo bolni ljudje, ljudje s težkimi boleznimi, ljudje, ki živijo v nesrečnih zakonih in nasilnih zvezah.
Niso vsi ljudje srečni, tudi vse ženske ne. Marsikatera doživlja fizično, psihično in spolno nasilje od svojega moža oz. partnerja. Mnogo žensk ima bolne otroke, otroke s posebnimi potrebami, nimajo vse sreče, da bi imele lepo vzgojene, dobre otroke.
Ja, ni prijetno biti sam (a), ko enkrat dopolniš 30 let. Toda mnogi ljudje so s svojim statusom zadovoljni, če so se tako odločili, tudi prav. Mnogim ne uspe dobiti primernega partnerja – partnerke.
Tudi tisti, ki ste oz. smo relativno srečni, moramo biti tiho in hvaležni, ker nikoli ne vemo, kdaj se bo ta naša pravljica končala.
čokoladna torta, 04.04.2025 ob 13:48
Meni se predvsem smilijo bolni ljudje, ljudje s težkimi boleznimi, ljudje, ki živijo v nesrečnih zakonih in nasilnih zvezah.
Niso vsi ljudje srečni, tudi vse ženske ne. Marsikatera doživlja fizično, psihično in spolno nasilje od svojega moža oz. partnerja. Mnogo žensk ima bolne otroke, otroke s posebnimi potrebami, nimajo vse sreče, da bi imele lepo vzgojene, dobre otroke.
Ja, ni prijetno biti sam (a), ko enkrat dopolniš 30 let. Toda mnogi ljudje so s svojim statusom zadovoljni, če so se tako odločili, tudi prav. Mnogim ne uspe dobiti primernega partnerja – partnerke.
Tudi tisti, ki ste oz. smo relativno srečni, moramo biti tiho in hvaležni, ker nikoli ne vemo, kdaj se bo ta naša pravljica končala.
Ja si pa ne bi izberala nasilnega partnarja, ane. Imaš cel kup nenasilnih tipov povsod, ampak so zate nevidni, ker te ne rajcajo. Takšne ste si čisto same krive.
Tudi sama spadam med te ženske, ki pri svojih 34 še vedno niso postale mame in mogoče/verjetno tudi nikdar ne bodo. Želja po materinstvu je že dolga leta, pa se vendarle ni nikdar uresničila, ker nisem želela, da je oče mojega otroka poljuben moški. Veliko solz je preteklo na ta račun, veliko žalosti, veliko pogovorov, včasih se tudi zaprem vase, ko družba preveč pritiska name. Sem drugače v res čudoviti vezi z moškim, ki sem si ga od nekdaj želela. Ampak ima otroka iz prejšnje veze in niti najmanjše želje po še enem otroku, čeprav bi mi uresničil vse, kar si bi zaželela. Ampak otrok je odgovornost, ne odločitev, kaj boš jedel za zajtrk. Vsekakor razume on mene in jaz njega. Včasih mi je vseeno skrajno težko, pravzaprav obema. Boli me, jočem, želim si. Po drugi strani pa niti ne vem, ali bi lahko zanosila – morda pa niti ne bi šlo, kdove. Bolečina je kar močna, usidrana nekje globoko, kjer se včasih tepeta srce in razum.
Anonimno 4269, 04.04.2025 ob 14:08
Tudi sama spadam med te ženske, ki pri svojih 34 še vedno niso postale mame in mogoče/verjetno tudi nikdar ne bodo. Želja po materinstvu je že dolga leta, pa se vendarle ni nikdar uresničila, ker nisem želela, da je oče mojega otroka poljuben moški. Veliko solz je preteklo na ta račun, veliko žalosti, veliko pogovorov, včasih se tudi zaprem vase, ko družba preveč pritiska name. Sem drugače v res čudoviti vezi z moškim, ki sem si ga od nekdaj želela. Ampak ima otroka iz prejšnje veze in niti najmanjše želje po še enem otroku, čeprav bi mi uresničil vse, kar si bi zaželela. Ampak otrok je odgovornost, ne odločitev, kaj boš jedel za zajtrk. Vsekakor razume on mene in jaz njega. Včasih mi je vseeno skrajno težko, pravzaprav obema. Boli me, jočem, želim si. Po drugi strani pa niti ne vem, ali bi lahko zanosila – morda pa niti ne bi šlo, kdove. Bolečina je kar močna, usidrana nekje globoko, kjer se včasih tepeta srce in razum.
“anonimno4269″…. tole je pa zelo srce parajoča zgodba, rajši ne rečem kaj narobe…vse dobro…
