Še zdej sem v šoku!
Ja, to se meni pogosto dogaja. Tiči me imajo radi. In zmer me najdejo na prostem in navalijo name.
Prejle, ko sem šla s šihta… pridem do avtiča, ko se nad mano zgrne ena jata (od oka cca 200 tičev neznane pasme)…. in se konkretno podriska proti tlom, kjer sem stala jaz…. Teku okajfana si nisem upala niti v cvetličarno mami po eno rožco. :((((((
Soj cajt je bil en grafit: življenje je kot kurja lestev, kratko in posrano.
Soj cajt je bla ena Helči, posrana tarča, skret od tičev.
Joj, ku sem žalostna.