Še zmer se me drži…
Ej, ti, vi vsi … jst ne vem kej b’ rada zdej,
Jst nism več ista, nism kt prej.
Mi je edn rapat začeu,
mi zmešou srce… in pole odšeu…
Ta komad je priredba njegovga komada,
man zna, yo, te stvari obvlada,
jst ga probam posnemat,
nočm zdej tle nekej u prazno jebat.
Kar hočm povedat, tuki, zdej,
zanj je, hey – povej mu naprej.
Me pička boli za avtorske pravice,
nej me uklenejo od SAZAS-a lisice.
Men se mal mesa…. k-be-rem-ga…
k njem bi se stisnla, njegova bla.
Ampak prau, da je uddan,
pa kej me boli pička zdej,
jst ga rabm, jst ga hočm…
tuki, zdej, hey hey hey.
Sm ga gledla kako se smeji,
to mi toploto pr srcu nardi.
K vem, da je prav in prav bo vedno
k zadane me tko…v srce…neposredno!
Me od tega srce boli,
u glavi me trže, meša se mi.
Za bolečino ga ni apaurina,
pozdravt jo zna le njegova bližina.
Ma pogled k’ me vzame in telo k zadane ,
in špika me, praska me, zbada zelo,
tko zjutri, zvečer, in opoldan celo.
Bi ga polegla, slekla, zmasirala,
bi mu mal ola u body utirala.
Rada bi se dol z njim dala,
a s tem… vse bi zasrala.
Vem, da ne smem,
Vem, da ne morem in nocem.
K pol bi pizdarija bla in prou nč nirvana
Nočem nakopat, … tega mu srana.
sej ne zameri kar sem povedla zdej ?
Sej verjeten bi tko al tko…prej al slej.
In zjutri se rodu bo nov dan,
zbedila se sama bom iz teh san’,
jst tle bom… in on tam,
on rožca… in jst krepan narkoman.
Kdur zdej tu brau je… hey,
pazi… tu kar pride zdej,
… je sam konc komada…
On je meni rapat začeu, ker obvlada,
je vedu, je čutu… da ga mam rada.
Jst pa dodala sm en kup vrstic,
on me bo tožu zarad a-pravic.
Skenslou me bo, dau zapret,
pozabu na mene, na moj zgeblen svet.