Imam sodelavko, ki se strašno brani sladkarij, ker seveda pazi, da je fit, ko pa pride k nam na obisk, nosi mojim otrokom vreče sladkarij, čeprav sem jo prosila, naj neha pretiravat.
Se prav bojim letošnjih velikonočnih praznikov.

Predlagaj ji,da boš veliko bolj vesela kile pomaranč,mogoče bo pa dojela namig!

Temu se reče sebičnost?

Eh, podari višek sladkarij sosedovim otrokom. Ali pa naj tvoji otroci nesejo v šolo, kar vidim, kako se šolarčkom kar očke zasvetijo, ko pride vrečka bonbonov v razred ;))) V razredu moje hčerke so zelo veseli, če si potem kaj razdelijo za nagrado in spodbudo :)))))

Mimogrede: tvoj post nosi napačen naslov.

Ni dovolj, če ji rečeš, naj neha pretiravat – to je kar nekaj in nič ne pove. Povej ji, enostavno in neposredno, da ne želiš, da tvojim otrokom nosi sladkarije. Naj jim kupi kilo suhega sadja, pa boste vsi bolj veseli.

Pravzaprav je tukaj nekaj sebičnosti. Na sebe gleda, da se prehranjuje zdravo, za ostale pa ji ni mar. Otrokom težko vzamemo iz rok vrečo sladkarij, ki so jih dobili. Še posebej mlajši otroci ne razumejo, zakaj ne morejo pojesti vrečko bonbonov naenkrat (najraje pred večerjo).

Tudi jaz se že bojim praznikov. Že cel teden nabiramo zajčke, jajčke in bonbone.
Še dobro, da imamo čez en mesec dva rojstna dneva, da bom pri peki porabila vso to količino čokolade.

ja to pa res ni sebičnost, si pomislila, da je ženska dobrega srca in hoče razveseliti otroke? Saj vsi vemo, da se vsem otrokom zasvetijo očke ob sladkarijah. Na nas starših pa je, da te stvari primerno doziramo ali pa res, kot je rekla tritonka, razveseli sosedove otroke ali pa naj tvoja otroka odneseta sladkarijo v šolo, vrtec… Tu pa res ni nobenega problema no. Jaz se prav spomnim, da sva z bratom vedno čakala, ko so prišli kakšni obiski, ali nama bodo prinesli kakšno čokolado ali bonbone.

Ma sem pozabila nekaj dodati: ne delaj si problemov tam, kjer jih ni.

Sva sodelavki že nekaj let in natanko pozna moje želje.
Težko je podariti sladkarije potem, ko jih je otrok dobil v roke.
Sebičnost v naslovu zato, ker se sedolovka poteguje za pozornost otroka na tak način in obenem ne pomisli, da s tem škodi njegovemu zdravju in navsezadnje tudi najinem odnosu. Torej raje poskrbi za svoj ego, kot pa za dobrobit drugega.
Hvala za razumevanje.

“Težko je podariti sladkarije potem, ko jih je otrok dobil v roke” Tole pa ni res, sama imam osnovnošolca in malčka, ki oba dobro vesta, kje so meje in rada delita z drugimi. Se dostikrat pogovarjamo o teh zadevah, zato imata vse že v krvi. Če dobita preveč sladkarij, se sama spomnita, da bi jih komu podarili.

Če pa te stvar res tako zelo žre, je res najbolje, da se s sodelavko lepo pogovoriš in jo prosiš, naj drugič raje prinese sadje ali pa pač le eno sladkarijo. Jaz sem z vsemi, ki me obiskujejo, v toliko dobrih odnosih, da se lahko odkrito pogovarjamo tudi o bolj delikatnih temah 😉

Saj bo, kar povej ji. Najbrž se bosta še smejali na ta račun, če znaš malce na hec obrniti.

Še enkrat, mogoče bo kaj koristilo.
Sodelavka meni, da njej sladkarije škodijo in jih ne je.
Vendar pa tisto, kar sama ne uživa, ker ima za škodljivo, vseeno nosi otrokom, da bi se jim prikupila.
In če sva s sodelavko že ničkolikokrat obdelali to temo, vseeno na obisk vedno prinese kupe sladkarij. To ni samo sebičnost, je tudi neprijaznost in nespoštovanje.

A je to prijateljica ali samo sodelavka? Ker če velikokrat prihaja k tebi in se zdaj kar bojiš praznikov, ko bo očitno tudi prišla, ji lepo brez olepševanja črno na belem povej, da tega ne maraš. Ko se najavi na obisk, povej čisto resno in brez smejanja in hecov (ker bo mislila, da se zafrkavaš), da je zaželena in naj pride, vendar absolutno brez sladkarij, ker sta jih otroka že itak preveč pojedla in da tega ne odobravaš. Če ni butasta, bo razumela in ugodila tvoji želji. Če mora nekaj prinesti, naj prinese suho sadje, povej, da imate čokoladnih jajc že vrh glave.

Če pa se ji ne upaš povedati direktno, pa pač jamraj samo nam na forumu.

Če je torej neprijazna in kljub tvojemu nedvoumni prepovedi nošenja sladkarij le-te še vedno prinaša, ji povej, da ne spoštuje tvojih želja in da jo prosiš, da v prihodnje ne prihaja, če ne more priti brez sladkarij. To jo bo verjetno streznilo. Če imaš o njej mnenje, da je neprijazna in nespoštljiva, te gotovo ne bo posebej prizadelo, če ne bo več hodila na obisk.

Si mogoče pomislila, da so pa moji otroci drugačni in da na popolnoma enako situacijo reagirajo popolnoma drugače, kot tvoji?

Imam sodelavke s katerimi se dobro razumem in eno s katero se pač slabše. Ker dijete in vzgoja otrok so ves čas na sporedu, tako da natanko pozna moje želje, pa jih seveda ne upošteva.

Potem pa ne vabi na obisk osebe, ki te ne spoštuje.

Pa ne jezi se name, jaz ti že ne bi prinesla cukrov, če bi rekla, da jih nočeš ;)))))))) Raje se mal nasmejva :)))

Seveda sem ji že ničkolikokrat omenila, tudi odnose sem ohladila in omejila na minimum, ne morem pa jih popolnoma prekiniti, saj sva sodelavki in veste, da je na delovnem mestu potrebno vsaj minimalno obdržati odnose na nekem nivoju. Hja, težko je.

Res je ena slika. Saj jaz je ne vabim. Ona se sama povabi in pride.

Res imam prijateljice, ki me nasmejijo do solz, me potolažijo, ko mi je hudo, ampak ob tej ženski me pa večkrat zvija v želodcu. Ni recepta zanjo.

Hvala še enkrat za razumevanje!

Madona, pol je pa to res en klinc 🙁 Očitno res ne “pali” noben recept.

Kakorkoli že, želim ti prijetne praznike, upam, da vsaj njen obisk hitro mine 😉

kaj se sekiraš, pojejte ali raztalaj drugim otrokom!

joj, jaz mam čez 30 let, pa mi babica še vedno nosi na tone sladkarij. a naj ji rečem ne, če pa je njej tolk fajn. tako sem tiho zardi nje, sama pa potem potalam sladkarije drugim (nekaj pa sama pohopsam kljub mečkeni slabi vesti)

zaradi rtega se ti ni treba toliko sekirat!

Ko naslednjič pride, vzami otroku sladkarije iz rok, pospravi in ko se bo začelo tuljenje, pokaži na sodelavko in reci otroku: Z njo se zmeni, ker ona ve, da ne maram, da se to nosi. Pri nas je vžgalo. Ko bo ona badguy in ne več dobra vila v očeh otrok, jo bo minilo.

Odnos otrok do sladkarij je stvar domače vzgoje, torej je problem bolj pri tebi kot pri tvoji sodelavki. Nauči otroke deliti sladkarije z drugimi, pa bo.

Ja tale mi je še najbolj všeč.
Imam sicer visoko mejo tolerance in potrpežljivosti, ampak to ženšče me prevlada z nekakim tihim terorjem zato bo treba iti v boj na njej edin razumljiv način, torej s “terorjem” udarim nazaj.
V službi sem pa dosti avtonomna in upam, da mi njene nadaljne intrige ne bodo škodovale.

Ojej ženska s tabo je res težko, vse bolj se mi dozdeva, da si intrigarka ti. A nimaš drugega za početi, kot obremenjevati se s sodelavkino čokolado? Meni se zdi, da si ljubosumna nanjo.