Šele zdaj spoznavam svojo neodvisnost
Ej, ti trola, res si občudovanja vredna, da te sam koncept omejevanja, ki nam ga je vsilila trenutna vlada, nič ne moti. To pravzaprav lepo ponazori tvoj intelektualni domet.
Sem uporabnica vseh zloglasnih storitev, ki si jih omenila, in ja, jih pogrešam, daleč od tega pa, da sem zdaj zanemarjena, ker znam vse to urediti tudi sama (razen striženja in barvanja, ker tega se doma na profesionalnem nivoju pač ne da, imam pa to srečo, da imam res dobro frizerko in imam pravzaprav dobro frizuro tudi po dveh mesecih).
Ampak tisto, kar meni para živčke, je to, da me nekdo priklepa na dom in lastno občino ter obravnava kot retardiranega otroka, ki ni sposoben razumeti osnovnih pravil obnašanja v trenutnih razmerah. To, da so mi vzeli svobodo odločanja kaj, kdaj, kako. Svobodo, ki je ultimativna človeška vrednota. Oz. bi morala biti. Pa je med ljudmi očitno vedno več ovc, ki imajo raje pastirja, da jim pove kaj, kdaj in kako.
In to je bistvena razlika med mano in tabo. Ti si zadovoljna ovčica v svojem malem svetu in se zanašaš, da ti bo pastirček povedal, kaj je dobro zate. Neodvisna – nikakor. Samozadostna še manj (to boš šele takrat, ko boš pridelala vso svojo hrano in druge stvari, ki jih potrebuješ za preživetje). Jaz si ne delam utvar, da sem vsega tega sposobna (čeprav znam marsikaj), me je pa mama vzgojila tako, da razmišljam s svojo glavo, in se ne pustim “šetati” nikomur. To je zame neodvisnost. Ne pa tvoje kičaste nebulozice.
Tudi prav. Da tako vidiš.
Sama pa vidim bistveno razliko med nama v tem, da jaz v nekem trenutku sprejmem tisto, na kar nimam vpliva, se ne jezim, ne žalostim, ne robantim, ampak uživam v tem, kar mi je na razpolago.
Konkretno glede ukrepov pa – k očetu sem nehala hoditi precej prej, kot je bila odrejena prepoved med občinami, preprosto zaradi varnosti.
In zdaj se tudi s tem odlokom glede občin ne ukvarjam in ne omejujem.
V zvezi z virusom delujem v izogib okužbi, predvsem tistih v moji bližini, ki bi jih lahko okužba ogrozila bolj od mene, ne po zapovedi nekaterih.
Ti pa po želji.
Tudi prav. Da tako vidiš.
Sama pa vidim bistveno razliko med nama v tem, da jaz v nekem trenutku sprejmem tisto, na kar nimam vpliva, se ne jezim, ne žalostim, ne robantim, ampak uživam v tem, kar mi je na razpolago.
Konkretno glede ukrepov pa – k očetu sem nehala hoditi precej prej, kot je bila odrejena prepoved med občinami, preprosto zaradi varnosti.
In zdaj se tudi s tem odlokom glede občin ne ukvarjam in ne omejujem.
V zvezi z virusom delujem v izogib okužbi, predvsem tistih v moji bližini, ki bi jih lahko okužba ogrozila bolj od mene, ne po zapovedi nekaterih.
Ti pa po želji.
[/quote]
Z odlokom glede občin se ne omejuješ? LOL! Seveda se ne, ker le ta omejuje tebe.
Bo že držalo, da česar nikoli nisi imel, ne pogrešaš. Velja tudi za inteligenco.
Vse lepo in prav. Samo cudi me, da si to opazila sele zdaj, ko smo zaprti v obcine. Pravila in zakoni so vse okoli nas. Ze od rojstva vsi plesemo, kot piskajo drugi. No, vecina vsaj.
[/quote]
Ne da nisem, ampak kljub svobodnemu duhu verjamem, da je večina zakonov pisana za naše dobro oz. zato, da kot družba lahko funkcioniramo. Česar za trenutno stanje vsekakor ne moremo reči. Med urejeno zakonodajo in represijo ni tanka črta, ampak prepad. Mi pa smo trenutno na drugi strani prepada.
Hahahaha
Zdaj sem videla fotografijo, dodano mojemu prvemu postu; ti dve postavni dečvi, obe skupaj stari toliko kot sem jaz, v zanimivih enodelnih kopalkah, ste pripopali ravno meni, ki enodelnih kopalk ne maram sploh, pravzaprav sem na soncu in v vodi najrajši gola, čisto zares!
Saj pravim – skromna pač. 😝