Pred kratkim sem se selila k fantu in si v njegovi bližini našla tudi službo. Pred tem sva bila eno leto skupaj, se dobivala za vikende pri njemu, jaz sem bila v najemu zato je bilo nekako logično da se preselim k njemu. Ima svojo hišo. In zdaj to obžalujem in ne vem kaj naj storim. Gospodinjska opravila so na meni, ampak kar je najhuje je to, da bi fant bil ves čas z mano. Ne morem več sama na sprehod, želi se stiskati pred televizijo, zvečer želim brati knjigo, ampak sili vame, želi spati v objemu. Ne morem več tako naprej, tega nisem vajena in ne počutim se kot da sem doma, počutim se kot da sem na obisku, na tujem, nisem sproščena in nikoli ne bom. Ampak zdaj več nimam stanovanja, sluzbo imam bogu za hrbtom kjer ne bom dobila stanovanja. Vem samo to da MORAM STRAN! Naj dodam še to, da se nikoli nisem živela z moškim in verjetno nikoli več ne bom. Imam svoje utečeno zivljenje, svoje hobije in on mi je pri vsem tem v napoto. Kaj narediti? Si poiskati novo službo in stanovanje?

Razumemo tvoje težko življenje. Ja poišči si novo službo in stanovanje.

Ja porčinela,zakaj si šla k njemu, če pa nisi za skupno življenje?

A sta šla vsaj za teden dni nekam skupaj, ko si z nekom 24/7? To ni sicer pravilo, pokaže lahko marsikaj. Prilagodila si se razmeram, ki te sedaj utesnjujejo. Išči nov dom oz. stanovanje. Pa službo tudi, da te ne bo vsak dan spomnila nanj. Oziroma, kako sta v komunikaciji? Ker odnos brez komunikacije pelje, kam, je vprašanje. Da si mislila, da bo isto, ni. Ker sta dva in ne vsak zase. Na tvoj zaključek, ga najprej skomuniciraj tu. Ker morda on ne ve sploh, kaj se ti plete po glavi. Poišči si enako svobodno mislečega. Sam ti pol spet ne bo dovolj, ko bo on delal svobodno in dihal samo zase. Prav je, da ima človek prostor zase. Ne moreš pa pričakovati, da bo to prilagojeno zgolj enemu, tebi. Ampak, če je pravi, oba skupaj polnila čas z veseljem. Vprašaj se kaj. In pusti raje prostor ženski, ki bo z njim z veseljem orala tudi čas.

Uf, si zafrknila ja. Vsaj parkrat bi morala it kam skupaj na dopust. Pa očitno nista šla, če ne veš kako bi on spal in podobno.

Ampak ok, zdaj je kar je. A pogovarjata se pa ne ali kako? Ne moreš povedat, da te moti, če ti ne da miru pri spanju, branju…?

Kdo mu je prej kuhal?

Očitno je prej sam gospodinjil ali kako? Zakaj sedaj vse na tebi?

Pomenita se.

Drugače pa ja: bo šlo na slabše, če ne boš takoj mej postavila. Se pa zavedaj ,da ti bo hitro pod nos vrgel, da si v njegovi hiši.

Stalno sta skupaj, se stiskata, a ne pogovarjata?

Zakaj njemu ne poves, da se pocutis utesnjeno?

Glede gospodinjskih opravil, si zamudila ze prvi dan, takoj jim je treba jasno dat vedet, da nisi sluzkinja!

Seveda sva šla na dopust, ampak razmere na dopustu so čisto drugačne, jedla sva v hotelu, bilo je tudi nekaj alkohola vsak dan, spoznala sva družbo…

In ker se zelo dobro poznam, sem mu že pred selitvijo povedala, da jaz potrebujem veliko časa zase, meni paše iti sama na sprehod, brati ob večerih in tudi njemu ne mislim omejevati svobode. Strinjal se je. Zdaj pa je vedno huje. Želim brati in pravi da me ne bo motil, da se bo samo stisnil k meni… Želim iti na sprehod oz. tek in pravi da bo ob meni hodil čisto tiho.

Kuhati ne zna kaj dosti, ponavadi je kupil kaj takšnega kar se pogreje ali pa šel jesti ven.

In najhuje je to, da me prepričuje naj pustim službo ker sam zasluži dovolj. Imam občutek, da si želi da sem popolnoma odvisna od njega. In tega se ne grem.

Uf, tale je pa posesiven. Če ti predlaga, da pustiš službo, pomeni le eno: hoče, da si mu totalno podrejena služkinja. Ko boš brez lastnega denarja, bo lahko hodil po tebi in ne boš mogla nič.

Red naredi. Gospodinjska dela pol in pol. In še enkrat pojasni: da rabiš prostor, mir. Ne, da se prilepi stalno nate. To je posesivnost, mogoče tudi ljubosumje.

Pa to, da sta bivala v hotelu, ni primerljivo. Gre se nakak bolj konkreten dopust. Popotniška varianta. Tam se pa pokaže karakter. V hotelu pač ne.

A nazaj pa ne moreš več? Najami si stanovanje drugje. Vozi se v službo od tam. In mu še enkrat povej, da rabiš zrak in svobodo zase.

Poznam te obsedence. To ni normalna navezanost, ampak posesivnost. Hoče te imeti “na dosegu reke”, ker je negotov in ljubosumen. Samo tega ti še ne dojemaš.

Ni dobro biti t.i. siamski dvojček. Meni je tako presedalo, da sem zaključila takšno vezo. Dobesedno te duši in tega ni možno zdržati na dolgi rok.

Premisli, dokler še nimaš otrok z njim!

Da bi mu pa povedala, da je to zate velika sprememba….

Da vse kar te je prej veselilo  … in del tebe ..  in te vsi te hobiji delajo tako kot si… V kakršno se je zaljubil…. da se izgubljaš…

Da potrebuješ svoje hobije… s katerimi se polnis..

Lepo mu razloži da sama sebe izgubljaš…

Če bo to razumel te ima rad…

Verjetno je končno našel prijetno osebo… glede na pretekle izkušnje…in te noče izpustiti…

Lepo mu razloži…

Da je prvič zate taka selitev in življenje v dvoje…da si se pripravljena prilagoditi da sta dva… ampak ne želiš izgubiti sebe

To je odličen predlog. Kolega je hčerki rekel, da ji plača eno leto najemnine v nekem manjšem stanovanju, po tem pa se lahko s fantom odločita, če bosta šla v kredit za stanovanje. Ne vem, meni se to zdi super ideja, ne pa takoj kredit in otroke, potem gre pa vse skupaj v franže in se potem dajejo za delitev vsega, ob seveda nemalo hude krvi.

Pa pojdi stran. Ne razumem zakaj silis v vezo, če ne maraš bližine fanta. Logično da želi biti s teboj.

Očitno ne znata komunicirati. Ko ti poveš da bi rada v miru brala in on reče da te ne bo motil in se bo samo stisnil k tebi, mu pač pojasni kaj tebi pomeni v miru brala. Isto velja za sprehod, tek in vse ostalo. Ljudje ne beremo misli. On očitno vidi drugače ta tvoj mir kot pa ti. Razloži mu in razloži mu tudi to da tebi tak način sobivanja ne odgovarja in da razmišljaš o odhodu. Da rabita skomunicirati tako da bo obema ok in boš ti še vedno svoja osebnost, isto kot on, ali pa pač to ne pelje nikamor. Saj nisi mislila da se boš preselila in bo kar vse kot si želiš a ne? Ne deluje sobivanje tako. Stvari je potrebno skomunicirati. Tako da jih ljudje razumejo. Ne skrivati in čakati da bodo dojeli. Kakšna stvar se nam ali pa partnerju zdi čisto banalna recimo, drugega pa totalno čez rob pošlje. Ljudje smo si pač različni. Treba je pokazati in povedati kdo smo in kaj želimo, ter seveda tudi nasprotno smer slišati. Če se ne da skomunicirati pa pač niste za skupaj.

Midva z možem sva veliko skupaj, obožujem njegovo bližino, ampak da bi se stiskal k meni medtem ko berem?? Da več ne bi smela sama na sprehod, na tek??  V tem primeru sem raje samska, ker to pač ni logično.  Vsak potrebuje svoj prostor, svoj čas zase.

Si potrebovala samo brezplačno stanovanje v bližini svoje službe a ne? Veliko časa potrebuješ zase? ;)))) boh ti pomagej

Razdelita gospodinjska opravila in določita čas zase.

Vse to, kar si želi tvoj partner je običajno za partnersko vezo. Želi veliko bližine, saj verjetno vedno ne bo tako, sta pa šele na začetku odnosa, saj se, v bistvu ne poznata, če sta se dobivala za vikende. Verjetno moški tudi nima svojega življenja, kar te tudi moti.

Ti sama veš, kaj hočeš in kaj nočeš. Verjemi pa, da bi prej dobila moškega, ki bi, tako kot si želiš ti, živel svoje življenje.

Če ti šesti čut veleva, da greš stran, potem pa le pojdi. Saj se vse uredi, vedno, če sledimo svoji poti.

Srečno!

Meni pa se to ne zdi nekaj običajnega v zvezi. Jaz mislim, da ima tip težave s tem, da nima nobenega življenja in se zdaj želi prilepiti nanjo, videti v zvezi ves smisel življenja. Branje in sprehodi pa res nista ne vem kakšna hobija, da ne bi mogel takrat biti malo sam. S človekom, ki razen zveze ne vidi nič drugega in nima hobijev oz. ritualov, ki jih počne čisto sam, mora biti nekaj narobe. Jaz sem kot otrok hodila brati v knjižnico, ker sem si sobo delila z dvema sestrama in nisem imela miru, ne znam si predstavljati, da niti zdaj ne bi imela pravice do malo svojega miru. Da bi imela slabo vest, če bi želela zvečer malo brati. Ne pride v poštev.

Jaz bi se pa skoz stiskala

Moški ne znamo razumeti kaj ženske mislite. Razloži mu kaj tebi pomeni branje in tek. Bodi vesela, da te tako obožuje, ker vedno ne bo tako. Prepričan sem, da bo sprejel, kar želiš tudi če ne bo razumel. Če je še preveč zaljubljen bo mogoče razočaran nad tvojim predlogom, samo povej mu, da nima veze s tem, ampak s tem da rabiš tudi svoj prostor, prostor povsem zase.

Še to: če boš šla, sem prepričan da boš v naslednji vezi to pogrešala, ko boš našla nekoga, ki se bo sam umikal od tebe.

logično da  občutiš stisko, ker nisi nikoli živela s kom.

Lahko te potolažim, da je to samo začetno obdobje, ki mine, ker se navadiš.

Poskusi se o tem pogovorirti s fantom, da ti bo vseeno dal malo dihati

službe pa v nobenem primeru ne pusti. Pa naj tudi gospodinji, da mu ne bo dolgčas. Čeprav bi jaz ob takem predlogu zastrigla z ušesi.  Alarm. Mogoče res ni bila najboljša odločitev. Poišči vseeno v tistem kraju vsaj kako sobo, da ne boš odvisna. Pol pa mogoče nazaj v mesto

Lej ,poskusila si…pa ne gre…si nista kompatibilna …

Pravijo, da je fino vsaj eno leto skupaj živet, magari v najemu, da se pokaže prava dinamika para in tak dalje…predno greš v resne veze in preden imaš otroke in kredite…no, veliko jih gre narazen, ker ugotovijo v tem začetnem poskusnem skupnem življenju, da niso za skupaj…kljub tako silni prvotni zaljubljenosti…

Nisi poročena, nimaš otrok, -ugotovila si- da to ni to, nista za skupaj…nič čakat…stanovanja se dajo še vedno dobit v najem, služb je dovolj, tak, da kar korajžno…začni na novo v kakšnem mestu…

Malo naredita kompromise, razdelita opravila, določita dan v tednu, ko sta vsak zase itd.

Komunikacija in razumevanje je skoraj vse, če hočeta, da je veza lepa. Postavi se zase in se pogovori z njim. Pa ja ne boš pakirala zaradi malenkosti, če ga imaš rada.

Groza. Ubogi ljubeč fant. Tudi on se je izgleda zafrknil. Sorry, v nekem obdobju boš morala bit v celoti v gospodinjstvu, sploh ko boš (ali če) imela majhne otroke. Nista kompatibilna. Ponovi vajo. Služba in stanovanje drugje.