Ce imas panicne napade, to ni zate, nisi psihicno stabilna oseba za tako veliko zivljenjsko spremembo. Zal.

Zakaj si se sploh odlocila za to? Kaj te je napeljalo na tako odlocitev?

Verjemi mi, da bo čez en mesec vse ok in boš ponosna nase, da si se odločila za ta pogumen korak! Garntiram ti, da bo iz trebe nekaj v tem življenju! Namreč tisti, ki je tako pogumen kot ti, ni varijante, da mu nebi uspelo!

Dručače sta pa sta na Novi Zelandiji tale dva https://youtu.be/QYj91T4veYU?si=0wMCKeuJegc8SnlO

Nekaj jih poznam, ki so šli tja in so zadovoljni. Ena občasno pride v Slovenijo, drugega obiskujeta starša, ki se nameravata po upokojitvi preseliti tja.

Uf, kar malo sem ti fovš !

Odhajaš v pomlad, mi pa v zimo in energetsko revščino.

Upam, da bos dobar premislila, podala se bos v popolnoma drug svet in to cisto sama. To, da si izven sebe, panicni napadi ipd., ja samo znak, da se mors ustavit. V zgodnji mladosti sem dvakrat sla v drug svet, vendar ne tako dalec, vsakic ob sebi  imela vsaj 2 bliski osebi. Tako da se da, ce se prav spomnem se tri mesece nisem potrebovala, da sem se navadila. Pozneje v 40. Letu sem ponovno zelela ven iti v ze znano okolje, ker sem tle ostala brez sluzbe. Sem ze imela pogodbo o zaposlitvi, casi so pa bili dokaj slabsi in mene je prav tako grabla nervoza, konstanten nemir….. Ko sem se nazaj vracala v Slovenijo, bolj sem se blizala domov, bolj sem bila umirjena.

Firbec me matra kaj  bos delala.

Sicer sem ti pa fous 🙂

Če vam ne-bo všeč, se lahko vedno vrnete nazaj. Dobiti “znance” v anglosaškem svetu je eno stavno. Ljudje za razliko od nas celinskih Evropejcev zelo iščejo sogovornike.

Eh, al avtorica naklada al pa ji je res tolk hudo, da ni niti enga odgovora od nje.

če je to bila tvoja želja in si želiš iti, je tole samo nekaj strahu pred neznanim.. kar je popolnoma razumljivo.. ko boš tam bo lažje.. imaš že službo verjetno tudi nastanitev.. in če ti pač ne bo, prideš še vedno lahko nazaj, to naj te drži pokonci.. videla boš pa itak šele ko boš tam kaj in kako ti sede, in delo in nova pokrajina in ljudje..

Prej naklada, mors bit pa kar fajn sposoben, da si vse skup iz nule organiziras.

Nič ne jokaj, vedno se lahko vrneš. ; ) Na začetku ti bo težko, ampak, če zdržiš dve leti, ti verjetno ne bo za nazaj hodit.

Ta tema je stara kar ohoho let.

Glede na zapis pričakujem, da boste Slovenci na Plebiscitu pravilno glasovali:

Avtorica, če že ne znaš v Sloveniji najti ene normalne zaposliteve, potem išči v Evropi. Zakaj rineš tako daleč?

Že v Avstriji so odnosi boljši in boljši zaslužek.

Zihr fake tema.

Moj prijatelj je služboval na različnih kontinentih na visokem položaju.

Najhuje mu je bilo v Nemčiji.

Ni daljina problem, problem so ljudje, ki te ne spustijo v svojo sredino.

Oh, boš videla, da se boš hitro znašla, še posebej, če že imaš izkušnje z odgovornostjo s preživljanjem same sebe – da živiš sama, recimo kje v najemu in se tudi sama prehranjuješ ipd. V nasprotnem primeru bi ti znalo biti težko. Ampak se vse da – čim manj po trgovinah skakati, pa te bo denar vedno čakal doma. 🙂

Nisi žrtev, prosim če nehaš iskat pozornost. Odhajaš po svoji izbiri, odločitvi, zapuščaš državo ki te je vzgojila, pitala 25 let, plačala študij in sedaj blefiraš da jokaš. Dej nehej.

Sama ne bi šla nikoli v državo, kjer so mačke tretirane kot škodljivci in se prireja v OŠ tekmovanja v pobijanju mačk. To je zame dovolj, da vem, kakšni ljudje tam živijo.

Ja sej, v bistvu ti pitas drzavo.

Čestitam ti za pogum! Pojdi, izkusi svet, poglej kaj ti tam ponujajo in kaj lahko ti njim ponudiš! Če ti tam ne bo ok, pojdi drugam!!!! Svet je poln dobrih in zanimivih ljudi! Tudi slabih in tega se moraš zavedati že zaradi lastne varnosti ampak samo pomisli koliko novih, zanimivih ljudi boš spoznala, koliko novih izkušenj boš doživela! Lahko boš celo spoznala ljubezen svojega življenja! Nikoli ne veš!

Ne pozabi, vedno se  lahko vrneš domov! In to ponosno. Tudi če ti tam (ali kje drugje) ne bo ok, si lahko samo ponosna sama nase da si poizkusila! Najhujše je obžalovanje; kaj pa če bi takrat…..! Verjemi, ga ni hujšega kot življenje polno obžalovanja da si podlegel strahu in pritiskom okolice!!!!

Zato kar pogumno!!! Pozabi na panične napade in ves strah in pojdi v svet in najdi svoje mesto v njem!!!

Ustvari si življenje ki si ga želiš. Verjemi mi, čez dolga leta(po vsej verjetnosti pa že veliko prej) boš ponosna nase kako si bila pogumna in nisi podlegla strahu!!!!

Slovenija ne gre nikamor. Ravno tukaj bo čakala da pogumni pridejo na dopust v rodno Slovenijo!

Veliko sreče ti želim!!!!

TO je vse normalno. Vsi ki smo šli kdaj v tujino smo to čutili. Strah, navdušenje, grozo, žalost, domotožje, veselje….včasih vse na enkrat 🙂

Prvi mesec bo šel mimo en dva tri, ker boš še vse urejala in to. Prvo leto bo težko. Počutila se boš sama. Spraševala se boš če si naredila napako. Težko ti bo. Včasih pa bo fajn, ko boš nekaj novega ugotovila, nove fajn ljudi spoznala. Po prvem letu je vse lažje. Slej ko prej si boš tam ustvarila dom, našla svoje ljudi. Boš pa še vedno občasno čutila žalost. Tako pač je če imaš svoje ljudi na različnih koncih sveta. Nisi nikjer več “čisto doma”.

Vso srečo.

Pa če smem en nasvet dati, kot nekdo, ki je več kot desetletje v različnih državah/kontinentih bival….ko se ustališ, načrtno delaj na tem da nove ljudi in prijatelje spoznavaš. Služba, kjer boš živela, prostovoljstvo, hobiji, internet (meetup, bumble bff, internations je odlična stran, slovenski izseljenci, skupnosti expats…)…boš ugotovila kako radi pomagajo, stkala vezi in potem je vse lažje.

Srečno 🙂

To je pa tako nesramno. In tako neresnično da si mi prav pritisk dvignila.

Nihče je ne bo imel rad? Pa kdo si ti? Ljudje si lahko kjerkoli svoje ljudi najdemo. Če imamo srečo nekoga ki ni tebi podoben. Če si se ti zaprla v neko škatlico in se ne upaš ven pokukat še ne pomeni da so vsi isti. Strah je normalen ko nekaj novega počneš. Če bi kdaj kaj vrednega omembe naredila v življenju bi to vedela.

In kot nekdo, ki je bil na njenem mestu, samo da sem šla na drug konec sveta….našla si bo svoje ljudi. Ki jo bodo imeli radi. Tudi če se odloči odseliti nazaj domov tako kot sem se recimo jaz. Me imajo še vedno radi. Isto so me z ljubeznijo moji nazaj sprejeli. In mojega moža ki je prišel z mano. Grozen človek si. Svoje strahove na druge mečeš.