Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Selitev iz LJ na podeželje?

Selitev iz LJ na podeželje?

Že dalj časa razmišljam, da bi se preselili iz Ljubljane na podeželje. Pol ure vožnje stran, v hišo z vrtom (imamo to možnost). V Ljubljani živimo v najetem stanovanju.
Pa pretehtavam, cincam …
Na plus strani za selitev so seveda finance (tu plačujem najemnino in kljub dobri plači ne bom nikoli prihranila nič, tam je samo nekaj malega investicij v hišo) in življenje v hiši z vrtom.

Ampak na drugi strani: služba v Ljubljani, otroka sta stara 10 in 6, v Ljubljani hodita v šolo in imata razne popoldanske dejavnosti. Da bi ju prešolala, je v bistvu zelo komplicirano (šola ni blizu), zato razmišljam, da bi ju kar vozila s sabo v Ljubljano in bi ostala v isti šoli.

Ali kdo živi na ta način, da vozi otroke s sabo v Ljubljano? Kakšne so vaše izkušnje – kako to poteka? Je prenaporno, vzame preveč časa? In kako potem, ko otroka še malo zrasteta? In seveda popoldanske aktivnosti?
Verjetno tudi malo kompliciram… in se pač otroci na vse navadijo.
Res me zanimajo vaša mnenja.

Sama sem sicer rojena podeželanka. Smo pa živeli v Ljubljani, v najemu, službi sva imela oba zdraven, vrtec tudi… Otrok ima sicer 3,5 let, pa zdaj še vedno hodi v vrtec v Ljubljano. Smo pa nazaj na podeželju od aprila. In ti povem, da nikoli več ne zamenjam – če bi bilo odvisno le od moje volje. :)) Jaz selitev vsekakor odobravam. Ker pa sta otroka že toliko večja, je tudi prav, da izrazita svojo željo glede obiskovanja šole. Če ima vsaj en od staršev normalni delavnik, potem ne bi smelo biti težav. Skupaj greste skupaj, popoldne pa spet (bi pa otroka morala biti še v popoldanskem varstvu – kar pa ni noben bavbav). Kar pogumno.

LP

----------------------------------------------------------------------------------------------- Naučil sem se, da nihče ni popoln dokler se ne zaljubiš vanj. (Andy Rooney) ------------------------------------------------------- Slovenec ti odpusti vse, samo uspeha ne! :)

Moja svakinja in svak sta se preselila iz Ljubljane (stanovanje v bloku) na podeželje. Svakinja je bila prej doma na podeželju, svak je iz Ljubljane. Ona si je zelo želela te selitve (hiša, vrt…), svak ni bil navdušen (v službi je več kot 8 ur dnevno),
Imata dva šoloobvezna otroka (osnovna in srednja šola – oba v Ljubljani), avtobusna povezava ni najboljša, cca 3 km stran železniška postaja.

Sedaj ugotavljajo: da rabijo dva avta (oba sta v službi v centru Ljubljane), da so stroški prevoza visoki, da so se malo “zaplanirali” pri vsem tem.

Premisli vse dejavnike, kakšne občutke ima glede tega mož, otroci …

Če se seliš na podeželje, potrebuješ dva avta, tu, kjer živim sedaj, hodimo v službo, šolo in vrtec peš. V letu do dveh pa bodo počasi ukinili povračilo potnih stroškov. To sta dva velika minusa pri selitvi izven mesta.

cao,

midva sva se preselila 2 leti nazaj ven iz ljubljane, na dolenjsko, 0,5h iz lj in je super!! sploh ne menjam vec. smo na vasi vasi, kjer imajo razen naju vsi vrt in kmetije. voziva se v lj in se malo drugace organizirava. imava pa non stop sonce, ko je v lj megla, tako da jaz res ne grem nazaj.

Ko smo se preselili na podeželje, se nam je življenje spremenilo, zdaj smo res zares srečni.

tasrečna – ko sem prebrala tvoj odgovor sem se spomnila zgodbe moje dobre prijateljice (ima dva otroka).

Živeli so v enosobnem stanovanju in se pri starosti otrok – 6 in 9 let preselili cca 1 km stran (ostali so v istem naselju) v trosobno stanovanje. Ko sta se enkrat z mlajšim sinom peljala mimo bloka, kjer so stanovali prej, je mali rekel: mami, a se spomniš, da smo včasih živeli tukaj in smo takrat še bili srečni.

Pa se ni njej (razen občutnega kredita) življenje nič spremenilo, pa otroka imata svojo sobo, ki je prej nista imela, pa poglej otrokovo dojemanje zadeve.

Pri tej starosti otrok jaz ne bi bila zato. Si potem enostavno preveč na cesti, pogosto potrebuješ 2 avta, ali pa se otroci morajo odpovedati popoldanskih dejavnostim, da sploh lahko uživah lepo naravno okolje.

Glede dveh avtov, je precej pogosto tudi v družini znotraj mesta, saj imata zakonca vendar ločeni službi, tako to ne sme biti glavni problem.
Mi tudi resno razmišljamo o selitvi iz LJ. pa smo v vrstni hiši ,nekam kjer bi imeli več prostora zunaj hiše, me pa skrbi jutranje ustajanje tistih 25 min, kar bi pridobila na vožnji. Otroke bi vsaj na začetku vozila v Ljubljano.
Lp

Mi smo se pred 1 letom preselili iz Lj. v okolico (17 km) stran in smo tako srečni, da ne bi šli več nazaj v blok. Narava je zakon, res. Vožnja pa tudi ni noben problem, tudi sedaj, ko otrok šenima obveznosti, gremo večkrat na dan v Lj.

Sem šla ene trikrat čez tvoj post, pa mi še vedno ne potegne.
In zdaj razmišljam, da načeloma je pridobitev, če greš iz enosobnega kvartirja v trisobnega, vendar če to potegne zraven še denarno stisko, potem to ni to.
Defakto pa ni nobene primerjave, če se ti seliš iz enega bloka v drugega ali pa greš iz mesta na deželo. Mislim, ni vzporenice, ki bi jo lahko tu vlekel!!!

hotela sem samo povedat, da smo ljudje zelo različni in različno rangiramo stvari (dobrine) oziroma da nam različne dobrine različno pomenijo – ti si srečno, ker si v hiši na podeželju, nedno pa je srečen zaradi drugih stvari.
Ene osebe pač niso za hišo, ker je vseeeno več dela pri/v okolici hiše in da je to odločitev cele družine.

Jaz živim v manjši hiši v Ljubljani (že s starši smo živeli v hiši v LJ.), imamo 500 m2 vrta – trate, v zelo mirnem naselju (do centra mesta imam cca 20 – 25 minut peš ali 10 minut s kolesom) in ne grem iz Ljubljane (zarečenega kruha se največ poje). Pa da še dodam, da je mož pa blokovski otrok (kot mu jaz rečem), žal s takšno službo, da domov prihaja zelo pozno in da je rabil precej let, da je sam dojel, da se je treba v hiši pač drugače obrnit kot v stanovanju. On bi se še danes mirno preselil v eno dovolj veliko stanovanje v blok.

Ljudje smo različni in v družini je pač potrebno sklepati kompromise.

Tudi v mestu si več na cesti, potem pa prideš domov, si samo med štirimi stenami. Pa če nimata zakonca dveh avtomobilov, se povprečen Ljubljančan potem cijazi s trolo in medtem sem tudi jaz že doma lepo na deželi. Pa otroke Ljubljančani vozijo iz enega konca na drugega pol ure najmanj, če pa živiš na deželi, so otroci navadno v šolah domačega kraja, tam pa imaš do popoldanskih dejavnosti navadno pet minut!

Res je problem, če nista oba zakonca navajena poprijeti za delo pri hiši. To sigurno vodi v nesoglasja in za take družine je bolje, da ostanejo v bloku.

Sva “podedovala” kos vrtička, ki ga ne zmoreva, ne znava obdelovati – pa še veselja ni nevem kakšnega.

Mestno in podeželsko življenje se bistveno razlikujeta, zato dobro premislite, če vam travnik in vrt pomenijo več kot življenje v mestu. Kdor je že rojen meščan se lahko zunaj mesta precej dolgočasi.
Za ljubitelje narave pa ni lepšega kot pogled na lastno travico pred hišo.
Kar se tiče dražje – ceneje je relativno, ke največ je vredna kvaliteta življenja.

O tem smo že veliko pisali – predvsem gre na koncu za življenjski stil. Mi živimo cca 25 minut iz LJ (ok, zdaj popravljajo avtocesto je malo več, zato pa je povezava /vlaki, busi/ čisto ok, do postaje pa se tzista 2 km zapeljem pač z avtom). Mi imamo sicer 2 avta, vendar hodimo 3 od 5 delovnih dni z 1. Se pač organiziramo. Sin se šola v LJ, ker je star še ne 7 let in ga ne moremo iz lokalne šole pustiti po 12. uri še 5 ur samega doma (dokler pač prideš iz LJ je ura pač 17.) Sicer sin hodi v bližnji kraj /5km/ na karate, mož prav tako v bližnji kraj na fitnes, jaz na jogo. Imamo mini hiško, malce večje posestvo, vrta za 3 bučke in 5 paradižnikov (ker niam več časa), morje rož, plahte zelene trave, ki je kot nalašč za fuzbal mulcev iz soseščine, poleti smo nenehno zunaj, pozimi pa res hodimo v temi v službo in se vračamo v temi /ampak tako bi bilo tudi, če bi bili v bloku/. imamo kul sosede in krasno okolico, zelenje, gozd itd. Mi ne zamenjamo, komu drugemu pa bi se zdelo, da smo izolirani, bogu za hrbtom itd. No, res je, na žure v LJ ne hodimo, zato pa boljših spontanih zabav še nisem doživela kot s sosedi zadnjih nekaj let …

V nečem je velika razlika – moj sin se je rodil na podeželju, tvoja dva sta velika, kar pomeni, da sin bosta morala socialno okolje ustvariti na novo. Toda, nista tako velika, da bi bilo to taka kriza in konec koncev ne moreš življenja nenehno ustvarjati okoli želja in zahtev otrok. Vedno je treba gledati malce več kot le nekaj let naprej.

Midva vsekakor ne bi naše vile Špranjce (40 kv.m) zamenjala za 3sobno stanovanje v LJ 🙂
Tina

To pa je vredno razmisleka. Jaz berem revijo zunaj v ležalniku, ob poletni vročini se kopamo v bazenčku ali se lovimo pod travno prho, za večerjo grem nabrat na vrtiček solato, povečerjamo zunaj na terasi, ob prijetnem soju sveč igramo karte. En popoldan imamo obiske, pečemo na žaru. En večer si privoščimo večerjo v gostilni, drug večer gremo v gledališče, naslednji vikend planiramo izlet na Dunaj. Potem pa bomo organizirali obiranje jabolk, sledi manjša trgatev.
Mestni človek se lahko vsede, da lovi sončne žarke, kvečjemu na balkon in potem se mora zvečer, če ga hoče preživeti zunaj, zelo lepo naštimati in prečekirati, če ima polno denarnico, zabava zunaj v mestu vsak večer namreč stane.

New Report

Close