Sem izredno neprilagodljiva oseba, ne maram sklepati kompromisov, živim sama in si niti v najhujši mori ne znam predstavljati, da bi z nekom živela, še nikoli nisem bila v zvezi, rada sem sama, družba ljudi me večinoma izčrpava in raje imam živali kot ljudi. Ne mislim imeti ne partnerja, ne otrok. Nimam želje po ljubezni, niti po spolnosti.
Po drugi strani pa nikoli ne bi živela na podeželju ali šla na dopust na samotni otok. Obožujem mesto, obožujem gužvo, plaže polne ljudi me ne motijo, rada imam dogajanje, rada grem v restavracijo na kosilo in me ljudje okoli ne motijo, rada grem v kakšen wellness center in neznanci okoli mi ne povzročajo nobenega nelagodja (razen moških, ki vabijo na razne pijače). Ljudje mi torej ne gredo na živce kadar so v moji bližini, ampak vseeno niso v stiku z mano. Sama lahko grem kamorkoli in v tem uživam, občasno mi sicer paše druženje (imam kar nekaj kolegic, cel kup znancev, pravih prijateljev pa niti ne iščem), ampak najbolj pomembno se mi zdi, da živim sama, da se mi ni potrebno nikomur prilagajati in nikogar gledati oz. poslušati.
Kam torej spadam? Sem introvertirana ali ekstrovertirana oseba? Je še kdo takšen?

Tudi jaz živim sama in si ne znam predstavljati življenja v dvoje. Tudi še nisem bila v zvezi, vsaj resni ne.
Sem rada sema. Večinoma me drugi ljudje izčrpavajo, razen redkih izjem. Imam tudi raje živali kot večino ljudi.
Otrok si tudi jaz nisem nikoli želela. Bi pa imela partnerja, ne bi pa živela z njim. Spolnost in ljubezen si želim.
Si pa ne predstavljam, da bi morala živeti v mestu.
Komot si predstavljam dopust na samotnem otoku, če bi le bil dovolj velik :).
Ne maram mest, ne maram gužve, ne maram zagužvanih plaž. Restavracije me ne privlačijo.
Wellnes mi je ok, če tam ni veliko ljudi. Se mi pa še ni zgodilo, da bi me kdo vabil na pijačo :).
Nimam kolegic s katerimi bi se recimo poklicala za čvek, hribe, športanje… Prijateljev nimam.
Sicer sem jaz bistveno bolj introvertirana, ampak tudi ti si :).

Večina introvertiranih ljudi se dobro počuti tudi med popolnimi neznanci.

Vendar ti očitno nisi (samo) introvertirana, temveč predvsem “ljudo-mrzna”. Introvertirani ljudje imajo potrebo po stikih, pogovorih,… vendar v svojem tempu.

Povabila na razne pijače dobivam predvsem tam, kjer ni veliko ljudi. Če je npr. v savni poleg mene še 5 drugih ljudi, ga ni junaka, ki bi me pred vsemi vabil na pijačo. Morda imam tudi zato raje kraje kjer je gužva, nekako se “izgubim” v množici in ljudje me večinoma pustijo pri miru. Še vedno pa imam možnost (npr. na dopust) da se zvečer malo podružim in potem pridem v hotelsko sobo, ki je samo moja in ni nikogar, ki bi mi “gnjavil”.

Men so pa ljudje čisto ok. V petih minutah povem, kar mam za povedat, potem pa rajši opazujem kaj jim dogaja.

Men so pa ljudje čisto ok. V petih minutah povem, kar mam za povedat, potem pa rajši opazujem kaj jim dogaja.
[/quote]

Jaz pa, če je veliko ljudi, glasna družba, sem čisto pod stresom. Poroke, abrahami, dekliščine… to ni zame.
Mi je pa prijetno ob kakih posebnih ljudeh, v dvoje, troje, .. manjša skupina. Samo redko koga najdem s katerim res rada govorim.
V službi mi je recimo prava mora, ker je bilo stalno siljenje v praznovanje rojstnega dneva. Pa glasno vpitje, nazdravljanje. Siljenje, da moram tudi jaz praznovati. To mi je totalno mimo.
Pa recimo v službi smo imeli kup mladih mamic, ki so nosile dojenčke v službo kazati in potem siljenje, da vsak vzame otroka v naročje. Meni pa niti pod razno ni do tega.
Če pa vidim živalske mladiče, se pa kar stopim. V mislih imam kake kosmatince, ne kakih recimo kač :). Pa tudi pri odraslih živalih se vedno nasmejim, mi je prijetno. Pa ne ob komarjih :). Ne ravno vseh živalih. Pa medved mi je hudo lep za pogledat, amppak, če bi ga srečala nekje sredi gozda, bi imela polne hlače :).

Jaz pa, če je veliko ljudi, glasna družba, sem čisto pod stresom. Poroke, abrahami, dekliščine… to ni zame.
Mi je pa prijetno ob kakih posebnih ljudeh, v dvoje, troje, .. manjša skupina. Samo redko koga najdem s katerim res rada govorim.
V službi mi je recimo prava mora, ker je bilo stalno siljenje v praznovanje rojstnega dneva. Pa glasno vpitje, nazdravljanje. Siljenje, da moram tudi jaz praznovati. To mi je totalno mimo.
Pa recimo v službi smo imeli kup mladih mamic, ki so nosile dojenčke v službo kazati in potem siljenje, da vsak vzame otroka v naročje. Meni pa niti pod razno ni do tega.
Če pa vidim živalske mladiče, se pa kar stopim. V mislih imam kake kosmatince, ne kakih recimo kač :). Pa tudi pri odraslih živalih se vedno nasmejim, mi je prijetno. Pa ne ob komarjih :). Ne ravno vseh živalih. Pa medved mi je hudo lep za pogledat, amppak, če bi ga srečala nekje sredi gozda, bi imela polne hlače :).
[/quote]
Oja to pa, če je pa veliko ljudi je pa zoprno, če ne maraš hrupa. Pogovarjat se pa tudi ne moreš. V kot, pa počakat da mine.

Jaz pa, če je veliko ljudi, glasna družba, sem čisto pod stresom. Poroke, abrahami, dekliščine… to ni zame.
Mi je pa prijetno ob kakih posebnih ljudeh, v dvoje, troje, .. manjša skupina. Samo redko koga najdem s katerim res rada govorim.
V službi mi je recimo prava mora, ker je bilo stalno siljenje v praznovanje rojstnega dneva. Pa glasno vpitje, nazdravljanje. Siljenje, da moram tudi jaz praznovati. To mi je totalno mimo.
Pa recimo v službi smo imeli kup mladih mamic, ki so nosile dojenčke v službo kazati in potem siljenje, da vsak vzame otroka v naročje. Meni pa niti pod razno ni do tega.
Če pa vidim živalske mladiče, se pa kar stopim. V mislih imam kake kosmatince, ne kakih recimo kač :). Pa tudi pri odraslih živalih se vedno nasmejim, mi je prijetno. Pa ne ob komarjih :). Ne ravno vseh živalih. Pa medved mi je hudo lep za pogledat, amppak, če bi ga srečala nekje sredi gozda, bi imela polne hlače :).
[/quote]

Pac ne maras ljudi.
Nikdar mi ne bo jasno, kaksen izrod ste taki, ki ne marate svoje zivalske vrste, slinite se pa nad drugimi zivalmi!

Pac ne maras ljudi.
Nikdar mi ne bo jasno, kaksen izrod ste taki, ki ne marate svoje zivalske vrste, slinite se pa nad drugimi zivalmi!
[/quote]

Ne gre za ne prenašanje ali sovraštvo, ampak da te tako izčrpa, kot bi jarke kopal.

Oja to pa, če je pa veliko ljudi je pa zoprno, če ne maraš hrupa. Pogovarjat se pa tudi ne moreš. V kot, pa počakat da mine.
[/quote]

Hja, nekako tako :).
Se spomnim enih znancev. Mama, hči, dva sinova, še en zet… vsi ekstra glasni. Ni šans, da prideš do besede. Kar en čez drugega govorijo, zelo glasno seveda, posluša nihče nič. Jaz sem samo gledala. ENkrat je bila zraven še moja soseda, isto samo govori in ne posluša. Kaos do kraja. Ampak nihče posluša. Nikomur ni mar za drugega, da bi slišal kaj tisti govori. Meni je to grozno.

Disko? Nočna mora, tudi v najstniških letih. Sem bila enkrat. Grozno.

Hja, nekako tako :).
Se spomnim enih znancev. Mama, hči, dva sinova, še en zet… vsi ekstra glasni. Ni šans, da prideš do besede. Kar en čez drugega govorijo, zelo glasno seveda, posluša nihče nič. Jaz sem samo gledala. ENkrat je bila zraven še moja soseda, isto samo govori in ne posluša. Kaos do kraja. Ampak nihče posluša. Nikomur ni mar za drugega, da bi slišal kaj tisti govori. Meni je to grozno.

Disko? Nočna mora, tudi v najstniških letih. Sem bila enkrat. Grozno.
[/quote]
Naporno do konca. Monologi ki nikamor ne peljejo. Po trije naenkrat.

Naporno do konca. Monologi ki nikamor ne peljejo. Po trije naenkrat.
[/quote]

Omenjeni so res ekstrem, so se tudi srečevali na sodišču in drug drugega tožarili.

Ampak vseeno je ogormno ljudi, ki ne poslušajo drugih, samo govorijo, govorijo in govorijo. Pri nas v službi je bila taka šefica. Težila vsem po vrsti,d a mora vsak praznovati RD v službi. AMpak, ko ga je praznoval, je bila pa seveda ona v središču pozornosti, razpravljala o sebi, svojih otrocih, svoje prigode… in ogromnokrat, ko je kdo prišel do besede, ga je kar povozila. Mučno imet tako vodstvo.

Ne gre za ne prenašanje ali sovraštvo, ampak da te tako izčrpa, kot bi jarke kopal.
[/quote]

No, nekdo, ki mu je dojencek odvraten, slini se pa nad zivalskim mladicem, pac ni ljubitelj ljudi in je izrod svoje vrste!

In da se razumemo, tudi mene ljudje kdaj izcrpavajo, tudi jaz obozujem zivali, a imam rada tudi ljudi.

Reši test na strani 16personalities.com
Dobri so.

Ne gre za ne prenašanje ali sovraštvo, ampak da te tako izčrpa, kot bi jarke kopal.
[/quote]

Si prijazen do nje :). Jaz sicer kač ne maram, ampak raje imam kače kot bitje kot je tale ljudomrznež. Kača, če je ne pohodiš, ne napadeš, te ne bo ugriznila. Tale ljudomrznež pa otresa strup tudi, ko ni napadena. In verjetno se bo nadvse čudila, da nekdo reče, da je ne mara.

Si prijazen do nje :). Jaz sicer kač ne maram, ampak raje imam kače kot bitje kot je tale ljudomrznež. Kača, če je ne pohodiš, ne napadeš, te ne bo ugriznila. Tale ljudomrznež pa otresa strup tudi, ko ni napadena. In verjetno se bo nadvse čudila, da nekdo reče, da je ne mara.
[/quote]

No, saj to je to, ne maras ljudi, ne maras svoje zivalske vrste, ne maras same sebe…

Meni je v zivljenju cisto fajn, nimam tezav z ljudmi.

Tako kot jaz si. Sem absolutno mestni človek, po drugi strani imam pristnejše kontakte le z malo ljudmi. Ne zanima me zbiranje 1000+ kvazi znancev, zato nimam socialnih omrežij.

Ne eno ne drugo.
Imaš nepredelane čustvene zadeve, ki si jih potlačila vase.

Najbrž si misliš, da si introvertirana, vendar imaš kolegice in veliko znancev, torej si kar odprta oseba – introvertiranci tega nimajo, ker jih ne potrebujejo oz. so jim odveč.

Se mi pa zdi, da si osamljena. Kakšni so razlogi (fizično in psihično stanje) pa nima smisla razgljabljati, nisi nič napisala o svojih problemih, ki zagotovo obstajajo.

Ti nisi ne eno ne drugo. Preprosto rečeno si egoist.

Najbrž si misliš, da si introvertirana, vendar imaš kolegice in veliko znancev, torej si kar odprta oseba – introvertiranci tega nimajo, ker jih ne potrebujejo oz. so jim odveč.

Se mi pa zdi, da si osamljena. Kakšni so razlogi (fizično in psihično stanje) pa nima smisla razgljabljati, nisi nič napisala o svojih problemih, ki zagotovo obstajajo.
[/quote]

Ne to pa ni res. Ti opisuješ povsem nekaj drugega, skoraj neko depresivno stanje. Introverti so osebe, ki ne črpajo energije iz socialnih interakcij, vendar to še ne pomeni, da niso družabni in da nimajo prijateljev. Če je nekdo introvert to še ne ne pomeni, da je zaprta oseba.

Ne to pa ni res. Ti opisuješ povsem nekaj drugega, skoraj neko depresivno stanje. Introverti so osebe, ki ne črpajo energije iz socialnih interakcij, vendar to še ne pomeni, da niso družabni in da nimajo prijateljev. Če je nekdo introvert to še ne ne pomeni, da je zaprta oseba.
[/quote]

O nobenem depresivnem stanju ne pišem. Introverti pač nimajo veliko znancev, s katerimi se družijo, ker tega ne potrebujejo in tudi ne prenašajo.
Poleg tega nima introvertnost (ali ekstrovertnost) nobene veze s tem, ali imaš partnerja in otroke, ima pa veliko veze s tem, da ima nek človek nepredelane probleme, ki jih ne zmore rešiti.

O nobenem depresivnem stanju ne pišem. Introverti pač nimajo veliko znancev, s katerimi se družijo, ker tega ne potrebujejo in tudi ne prenašajo.
Poleg tega nima introvertnost (ali ekstrovertnost) nobene veze s tem, ali imaš partnerja in otroke, ima pa veliko veze s tem, da ima nek človek nepredelane probleme, ki jih ne zmore rešiti.
[/quote]

Znancev imam precej, ampak družim se bolj poredko. Veliko raje sem sama. Te redke stike z znanci ohranjam zaradi koristi, ker nikoli ne veš kdaj boš koga potreboval. Čisto brutalno iskreno napisano.
Osamljena zagotovo nisem. Če imam kakšen strah je to ta, da bi bila od koga odvisna oz. morala s kom deliti stanovanje, življenje, prenašati nekoga ob sebi.

Znancev imam precej, ampak družim se bolj poredko. Veliko raje sem sama. Te redke stike z znanci ohranjam zaradi koristi, ker nikoli ne veš kdaj boš koga potreboval. Čisto brutalno iskreno napisano.
Osamljena zagotovo nisem. Če imam kakšen strah je to ta, da bi bila od koga odvisna oz. morala s kom deliti stanovanje, življenje, prenašati nekoga ob sebi.
[/quote]

Ti ne razumeš pojma introvertiranosti, kajne?

No, nekdo, ki mu je dojencek odvraten, slini se pa nad zivalskim mladicem, pac ni ljubitelj ljudi in je izrod svoje vrste!

In da se razumemo, tudi mene ljudje kdaj izcrpavajo, tudi jaz obozujem zivali, a imam rada tudi ljudi.
[/quote]
To ni nujno introvertnost. Lahko se ne razumeš z otrokovimi straši, pa ne boš imel nič veselja z pogledom na njunega otroka. Sicer pa… večina otrok je krona stvarstva samo staršem.