sem prevelik idealist???
nekako se mi upira da bi hodila v službo od jutra do poznega popoldneva. Po otroke v vrtec itak ne vem kdo bi mi hodil, popoldan bi se težko posvetila malima, ker bi mi v službi popili vso energijo (sem bila na tem, vem kako je) – posledično tečna in našpičena bi (sem) ves svoj bes in slabo voljo prenašala doma na svoje …
odločila sem se da bi bilo fino ostati doma in početi nekaj za nek honorar. Ne prenaporno, ne preobsežno, ravno toliko da bi zaslužila za kak pribolšek in za svoje in delno otrokove potrebe. MOž zasluži kar OK. Kreditov nimamo, stanovanjsko smo preskrbljeni, ne gre nam slabo.
ko pomislim na to, da bi bila popoldneve prosta za moja otroka (za vsakega posebej glede na njune potrebe), da bi vsak dan imeli za silo pospravljeno doma (kar je bilo do zdaj prej izjema kot pravilo :-), da bi na nek način spet povezala našo familijo …
nismo nevem kako potrošniško usmerjeni in z denarjem znamo pametno razpolagat. Rezerve imamo tudi v raznih delnicah in skladih, kar mi daje še nekoliko več poguma za mojo odločitev.
Želim si le, da bi ŽIVELA življenje in ne životarila in ves ljubi dan iskala tisto rdečo nit, ki sem jo očitno nekje izgubila 
Rada bi preživela več časa s svojo družino in odvečne urice posvetila ustvarjanju, ki bi mi na nek način zagotovil tudi nekaj zaslužka. Res si ne želim čez čas pogledati nazaj in ugotoviti … otroci so zrasli … kaj sem počela ves ta čas? Delala za nekoga, ki me ni znal ceniti, jaz pa od tega nimam nič. Kaj če zaradi pomanjkanja časa otroka popustita v šoli, zapadeta v slabo družbo …?
no mal že bluzim … a mi zna kdo povedat? živim v oblakih al je moje razmišljanje morda še komu blizu?
Ampak zavedaj se, da bodo tudi otroci enkrat odrasli in boš spet prazna. Razmišljaš že pametno, a predvsem moraš najti delo, ki te v življenju res veseli, in potem to početi za nek dohodek. Potem pa ni važno, ali kvačkaš, vrtnariš, se ukvarjaš z živalmi, otroki….. in koliko ur na dan to opravljaš. Mislim da ob normalnem 8-urnem delavniku imajo otroci čisto dovolj od staršev.
Nevarno pri tem tvojem nacrtu je, da bos potem spet tecna ampak doma in bo tvoja druzina to se bolj cutila. Zavedaj se, da bos potem ti tista, ki bi po vsej logiki morala skrbeti za celoten dom in druzino. Najprej bo moz malo popustil in vrgel kaksne gate na tla, potem bodo otroci puscali igrace vsepovsod, cakali za mizo, da jih postrezes s kosilom in tako naprej. Vec si doma, vec je dela.
Ce imas moznost, posusi za kaksno leto ali dve. Majhnim otrokom bos res bolj koristila doma kot pa zdaj v sluzbi. Potem pa so tako zasedeni, da itak nimajo casa zate.
Zavedaj se, da smisel zivljenja niso otroci, ti prej ali slej zapustijo mamino krilo in si ustvarijo svoje gnezdo.
Po drugi strani pa me zanima, kako bi ravnala v primeru, da bi moz izrazil zeljo, da bi ostal doma, se posvetil druzini, da mi je dovolj stresne sluzbe in podobno. Bi bila pripravlena za dobro pocutje svojega partnerja delati in zasluziti za oba?
Jaz sem trenutno v fazi eksperimenta, ki ga ti sanjaš. Sem si vzela par mesecev in živim samo za otroka in počnem stvari, ki jih nikoli prej v zahtevni službi nisem utegnila. Razlika je v tem, da imam zagotovljeno novo službo za naslednje leto.
Plusi: življenje ima zdaj nov smisel. Otroka spoznavam s plati za katero prej nikoli ni bilo časa. Veliko sva zunaj, se druživa z vrstniki, hodiva na različne dogodke, igrišča. Odnos z možem se je drastično izboljšal. Ko pride domov ga čaka nasmejana žena, dobre volje, topel obrok, plan za vikend, tudi intima je prestopila na višji nivo, ni več nesmiselne kregarije. Tudi kondicijo sem izboljšala saj veliko časa namenim rekreaciji in na splošno je velik premik v počutju. Spet se družim s prijatelji in znanci a katere nikoli ni bilo časa.
Minusi: zdaj veliko več zapravim ker prej ni bilo toliko časa za bluzenje po trgovinah, sploh za hrano in nepotrebne stvari. Otrok se je zelo, zelo navezal name in izgublja samostojnost, ki je normalna za njegovo starost (3L). Za honorarno delo pa nekako ne zberem volje, čeprav je bilo v planu.
Zaključek: dolgoročno to ni rešitev, je pa fino vsake toliko časa zamenjati službo, si vzeti pol leta samo zase in začeti znova.
o, hvala vsem za pozitinen odziv
kar se financ tiče – trenutno imam ponudbo za delo 1x na teden 10ur (samo 1 dan v tednu) … naneslo bi cca. 50-60k/mesec.
drugače pa precej obvladam računalnik, web in vse kar paše zraven … upam da bi našla kaj za počet na tem področju
otroci vem da zrastejo en je že precej samostojen .. šolar .. in prav zaradi njega sem se zamislila. Zadnje čase sploh ne vem več kaj počne, veliko je zunaj s sošolci (smo na vasi), zaenkrat vem da še ne počnejo neumnosti … ampak ob tempu ki ga zadnje čase živimo mi primankuje časa da bi sploh redno spremljala kaj počne, za pogovor.
8 urni delovnik pri meni zgleda takole: od doma 6:50, ker se v službo vozim po najbol prometni cesti in do službe rabim več kot uro – isto je domov. Delo od 8-12h in od 13h do 16:30. Vmes ena ura frej. Doma ob 17:30-18h odvisno od gužve na cesti.
Jania1 .. s čim se pa ti preživljaš in kako si poskrbela za svojo socialno varnost?
hvala še 1x!
Ja, vse to je super… Če le imate dovolj sredstev. Vendar lahko postaneš gospodinja ali pa ustanoviš kak s.p. in delaš kar želiš. Nekaj pa moraš zaradi socialne varnosti in s tem plačevati državi kar ji pritiče – VSAK MESEC. Države pa ne zanima a si uspela zaslužit ali ne.
Potem pa si čas razporejaš po svoje in ne po želji delodajalca… Upam, da ti uspe.
seveda se zavedam da bi lahko postala tečna iz drugih razlogov ampak razmišljam v stilu, da maladva sta dopoldan itak z doma, tako da bi imela časa zase veliko. Ne mislim poležavanja in to, pač pa ustvarjanja nečesa, kar bi mi prineslo nekaj dohodka za samostojno življenje, ne da bi bila moževa pijavka :-)))
ko maladva odletita iz ‘gnezda’ oz. me ne bosta več tako zelo potrebovala pa močno upam da bom počela isto … nekaj za kolikor toliko spodoben dohodek in za svojo dušo
uau … če bi mi to uspelo bi bila res zmagovalka , haha.
ampak sej je en pregovor ane … sreča je na strani pogumnih
no naj dodam še, da je mož pri vzgoji in ostalih domačih opravilih zelo prisoten.
registrirana, imaš prav!
Se 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zavedam da ne živim samo za otroke in dejstvo je da je v meni velik del egoista, ki želi živeti kvalitetno življenje … ne samo za družino, pač pa tudi zase. In ob tempu kot sem ga zgoraj opisala mi zmankuje časa … za otroka, zase, za moža … nisem si več všeč taka kot sem postala in to je bistvo vsega.
Drugačna, to! Takšen sistem funkcionira v skandinavskih državah – mama se lahko odloči, da bo zgolj ohranjala stik z delovnim mestom in si lahko izmišljuje, koliko časa bo delala, tudi med porodniškim dopustom (se pravi prvo leto) lahko pride v službo pogledat, magari enkrat na teden za dve uri.
Jaz delam doma, vendar včasih tako veliko, da moram potem žrtvovati večere, praznike, vikende (ko otroka prevzame mož), če hočem biti popoldne več z njima. Zdajle se ravno odpravljamo na sprehod
Žal je pri nas sistem tako tog, da je res težko najti kakšno takšno kombinacijo, ker je navsezadnje za delodajalca čisto razkošje. A poskusiti ni greh. Ne vem, kaj si po poklicu oz. kaj bi počela. Če si težko zaposljiv profil, bi se lahko s pomočjo zavoda za zaposl. samozaposlila – potem ti prvo leto pripada znesek, s katerimi si poravnaš prispevke (kar je kar solidno, če vprašaš mene – ne vem pa, če je še tako oziroma če je v vseh primerih tako).
Go for it
(sem šele zdaj šla brat vse odgovore). In s takšnim profilom gladko odpreš s. p. ali registriraš samostojno dejavnost.
Jaz že vse življenje delam doma, poskusila sem redno službo in po enem mesecu obupala. Sem imela občutek, da ne počnem drugega, kot hodim v službo. Ko sem prišla domov, sem nekaj pojedla, prebrala časopis, šla pod tuš in spat (skoraj tako, no). Živa groza. Pa takrat še otrok nisem imela. Takratni fant je prihajal med mojo malico k meni v službo, da sva se sploh kaj videla, ker sem bila zvečer izžeta kot cunja. Ne, to ni bilo zame.
