O jaz pa vedno za 8. marec in materinski dan mami kupim rožice. Pri tem upoštevam tudi okus in da je šopek čimbolj naravnega videza. Včasih jih grem kam nabrat. Zakaj ne bi nekoga razveselil, če je to tako enostavno? Pozornost je treba dajati ljudem, ki so nam blizu, ne tistim, ki nam niso blizu. Jaz sem vsestranski arogantnež v medčloveških odnosih, ampak tisti, ki so moji, so pač moji.

Nisem tip, ki bi razmetaval denar, še posebej ne za to, da bi s tem izkazoval pozornost ob praznikih, kot so materinski dan ali dan žena. Če sem iskren, me takšni dnevi včasih kar spravijo v nelagodje. Opazujem ljudi po cesti, poslušam, kako v službi govorijo o nakupovanju šopkov  mamam, ženam in hčerkam, in mi ni jasno, zakaj se to tako poudarja. Tistih nekaj cvetlic je le nekaj, kar moraš kupiti, da pokažeš, da se držiš tradicije. In kaj če ne? Za osmi marec se mi je vedno zdelo nerodno iti v cvetličarno. Saj vem, da bi bilo preprosto in da bi rešilo situacijo, ampak vse to mi deluje tako prazno. Moje mnenje je, da bi moral biti pozoren skozi vse leto, kot sin, mož, oče. Da bi enkrat, ko me dejansko napade navdih, prinesel nekaj, brez da bi bilo to vezano na datum v koledarju. Ni potrebno, da imam praznik, da pokažem, da mi je mar.
Žena, seveda, ni vedno najbolj navdušena nad tem. Vem, da bi želela več tistega vsakodnevnega priznanja ob posebnih dneh. In ja, večkrat je razočarana, ko vidi, da vse njene prijateljice in sodelavke prejemajo šopke, ona pa ostane brez. To je vedno težko, ker ne znam pojasniti, zakaj se mi to zdi tako “fejk”, kot da moraš imeti poseben dan, da bi dokazal, da ti je mar. In čeprav sem jaz prepričan, da sem pozoren skozi vse leto, je njena čustva težko spregledati. Ampak vse to, vse te zunanje obveznosti in pričakovanja, mi nekako ne sedejo. Vem, da ji bom spet celo leto poslušal, očita mi, da sem otrokom slab zgled. Žal mi je, da tako misli, vendar ne morem iz svoje kože.