sem se zaklela, da bom danes naredila takole…
itak, da to ni smisel, prav zato bi si želela, mi tudi on kdaj kaj pomaga!
sicer pa: ali je posedanje pred kompom in tv smisel življenja? po mojem ne no.[/quote]
Ja, samo dokler boš ti razmišljala tako, kot razmišljaš, bo njegov smisel še vedno ravno to, tvoj pa kuhanje in pospravljenje:). Pač, mirno stopi čez mucke v sobi, spreglej prah na omari, umazano posodo v kuhinji, neopravno in nezlikano perilo in uživaj (ni treba na riti), lahko greš ven, hodiš, tečeš, letaš po štacunah, hodiš po gozdu in tuliš v luno, objemaš drevesa… , skratka, toliko stvari lahko počneš – verjemi, da mu bo hitro dojadilo. Samo, ne smeš popustiti – sedaj, če imata že otroke (otroka), to vse delaj z njim/i, kuhaj samo za vas, on naj pa kruh in nutelo je, če je lačen…. mislim, ženske, pa res ne znate dedcu povedati, da ni on, on in samo on….temveč da sta sedaj dva….?
Krive ste pa v veliki meri same, ker v prvih dneh skupnega življenja in zaljubljenosti itak želje svojega dragega berete iz oči, ga pedenate in crkljate spredaj in zadaj, dečko se navadi in po nekaj letih so pa takili posti na monu:).[/quote]
veliko zgoraj naštetega redno počnem: tečem, hodim v šoping, grem na kavico, grem ven z otroci, si vzamem čas zase… več ne rabim, to mi zadostuje. vendar mi je nedopustno, da on enostavno ne vidi, da je treba doma tudi kaj narediti :-(
drugače pa gre velika zahvala za take in drugačne tiče našim ljubim taščam, ki so sinčkom leta in leta rit odnašale in jih nič ne naučile! za preobračanje potem pri 20-30 je žal prepozno!
Ja, samo dokler boš ti razmišljala tako, kot razmišljaš, bo njegov smisel še vedno ravno to, tvoj pa kuhanje in pospravljenje:). Pač, mirno stopi čez mucke v sobi, spreglej prah na omari, umazano posodo v kuhinji, neopravno in nezlikano perilo in uživaj (ni treba na riti), lahko greš ven, hodiš, tečeš, letaš po štacunah, hodiš po gozdu in tuliš v luno, objemaš drevesa… , skratka, toliko stvari lahko počneš – verjemi, da mu bo hitro dojadilo. Samo, ne smeš popustiti – sedaj, če imata že otroke (otroka), to vse delaj z njim/i, kuhaj samo za vas, on naj pa kruh in nutelo je, če je lačen…. mislim, ženske, pa res ne znate dedcu povedati, da ni on, on in samo on….temveč da sta sedaj dva….?
Krive ste pa v veliki meri same, ker v prvih dneh skupnega življenja in zaljubljenosti itak želje svojega dragega berete iz oči, ga pedenate in crkljate spredaj in zadaj, dečko se navadi in po nekaj letih so pa takili posti na monu:).[/quote]
veliko zgoraj naštetega redno počnem: tečem, hodim v šoping, grem na kavico, grem ven z otroci, si vzamem čas zase… več ne rabim, to mi zadostuje. vendar mi je nedopustno, da on enostavno ne vidi, da je treba doma tudi kaj narediti :-(
drugače pa gre velika zahvala za take in drugačne tiče našim ljubim taščam, ki so sinčkom leta in leta rit odnašale in jih nič ne naučile! za preobračanje potem pri 20-30 je žal prepozno![/quote]
ne bo držalo – to je tvoja napaka – ne zgovarjaj se na primarno družino, takega si sprejela, zdaj pa živi.
Moj doma naredi vse – kuha, gre v trgovino, pospravlja, sesa, daje prat, obesi oblačila … v glavnem ni da ni.
Ko pride k mami ne zna več kosa kruha si odrezat…
Pač kakor si si ga navadila, tako ga imaš 😉
Sicer pa če praviš, da je bil že iz maminega gnezda takšen – ja kaj pa si potem študirala ko si ga vzela pa ko si otroka delala?
A na čudežno spreobrnenje?
Ja, samo dokler boš ti razmišljala tako, kot razmišljaš, bo njegov smisel še vedno ravno to, tvoj pa kuhanje in pospravljenje:). Pač, mirno stopi čez mucke v sobi, spreglej prah na omari, umazano posodo v kuhinji, neopravno in nezlikano perilo in uživaj (ni treba na riti), lahko greš ven, hodiš, tečeš, letaš po štacunah, hodiš po gozdu in tuliš v luno, objemaš drevesa… , skratka, toliko stvari lahko počneš – verjemi, da mu bo hitro dojadilo. Samo, ne smeš popustiti – sedaj, če imata že otroke (otroka), to vse delaj z njim/i, kuhaj samo za vas, on naj pa kruh in nutelo je, če je lačen…. mislim, ženske, pa res ne znate dedcu povedati, da ni on, on in samo on….temveč da sta sedaj dva….?
Krive ste pa v veliki meri same, ker v prvih dneh skupnega življenja in zaljubljenosti itak želje svojega dragega berete iz oči, ga pedenate in crkljate spredaj in zadaj, dečko se navadi in po nekaj letih so pa takili posti na monu:).[/quote]
veliko zgoraj naštetega redno počnem: tečem, hodim v šoping, grem na kavico, grem ven z otroci, si vzamem čas zase… več ne rabim, to mi zadostuje. vendar mi je nedopustno, da on enostavno ne vidi, da je treba doma tudi kaj narediti :-(
drugače pa gre velika zahvala za take in drugačne tiče našim ljubim taščam, ki so sinčkom leta in leta rit odnašale in jih nič ne naučile! za preobračanje potem pri 20-30 je žal prepozno![/quote]
Veš, nekaj sicer je na tem, vendar pa, če bi od prvega dne, ko sta zaživela skupaj, ti vztrajala na delitvi dela, do današnje situacije ne bi prišlo. Ko sva midva z mojim bivšim partnerjem pričenjala s skupnim življenjem, mi je enkrat očital, kakšno je pomivalno korito v kuhinji in zakaj ga ne “spucam”. Pokazala sem mu, kje je cunja oz. gobica, kje so čistila in mu, sicer bolj grobo, kot ne, razložila, da sva ga osvinjala oba in če njega moti, izvoli, naj ga še spuca. Ne boš verjela, res je to naredil, pa tudi nikoli več ni omenil kakršnekoli svinjarije.
Tako da bolj drži, kakor ga vzgojiš, takšnega imaš (velja enak princip, kot pri otrocih:)) ).
Dej dej, ti uboga večna žrtev. Prej je bil tip kriv, zdaj je pa tašča.
Zamisli se nad seboj. Ko sta začela živet skupaj, kdo je kuhal? Kdo je pral? Kdo je prah brisal? Ti, ane. Tako luštno je bilo lubija pedenat in se potem zvečer k njemu stisnit. Zdaj imaš pa lubija in 2-3 otroke, je pa stvar malo drugačna.
Mala malica je v celoti prevzet domača dela nase, dokler je par sam in po možnosti cele dneve v službi. Ko so enkrat otroci v igri, je stvar drugačna. Ampak do takrat so moški že navajeni (razvajeni), da jim ni nič treba. Ne boste jih na stara leta spreobračale.
Pri 20ih bi jih pa zelo komot. V vsaki družini veljajo svoja pravila. Če mu pri tašči ni bilo nič treba delat, to še ne pomeni, da ti nisi mogla 10 let nazaj zaropotat. Zdaj si pa res že malo pozna.
jutro, najprej hvala za kar nekaj dobrih nasvetov. tkole sem naredila: ker itak, da nisem pristaš visenja za kompom, sem najprej popokala otroke in smo šli na sonček. doma pustila (s težavo) vse tko kot smo zjutraj pustili, ko smo šli od doma. medetem je mož prišel s službe – pospravil posodo v pomivalec. potem sem eno žehto (ne morem čisto iz svoje kože) oprano postavila pred balkonska vrata – je obesil (sicer s komentarji). še prej sem pobrala že suho perilo, ga pustila na kavču – je zložil kar se ne lika in pospravil v omaro (hudiča???!!!). vmes brala knjigo in gledala tv…potem je šel v trgovino (ne vem kaj je bilo tko nujno), medtem smo mi povečerjali, posodo pustila na pultu. cel kup komentarjev, ko si je želel pripraviti večerjo, ker ni imel kam postaviti krožnika (haha). kasneje zložil v pomivalni in dal prat (neverjetno!!!). otroke spokal spat 🙂
malce žleht – ampak danes ponovim vajo!
p.s. ledu nisem rabila 🙂
YOU GO GIRL!!!
Nekateri komentarji so pa sploh top :)))) npr.:
Atom…ant<3:
🙂 pa itak, da te bo vprašal. Prej, če si kaj jezna, kot če je kaj narobe s tabo.
Če boš narobe odreagirala na to vprašanje, te lahko doleti:
a) odšel bo ven in se vrnil okrog 22 z občutnimi spremembami v izdihanem zraku
b) do penzije se bo butal pred PC in ti očital, da “če lahko ti, lahko tudi on”.
Da bi se izognila pastem, je samo ena učinkovita rešitev: daj mu.
hahahaha, legende!!! :))))