Sem že navajena…
…da vam skoraj vsako jutro…zaželim lepo jutro…lep dan…s soncem obsijan…pa ne bom danes več pisala…vam bom kar zapela…čutite…se vas dotika…gremo pokonci, dovolj je bilo ninanja, zunaj je dan, novo jutro…kje steeeeeee??? Cmoka vsakemu posebej, enemu na lička, drugemu na…ah, potalajte si kamor vam paše…vam dovolim;))!
In kavica čaka…Trilči si naredila sokca pomarančnega…in kje so popečeni kruhki…pa dobro kje steeee???
In naj nam tale Predinov Angel naredi dan…vroč…strasten…nagajiv…ja naj bo tako…že pojem…slišiteeeeeeeeeeeeee;))!
Gledam te, kako si greš počasi z roko skozi lase,
zdaj boš odprla še en gumb na prsih svoje polne bluze.
Gledam te, na vsakem prstu pet ljubimcev vlečeš za nos
in sploh ne slišiš, kaj ti pihajo na dušo mokre sanje.
Zato priznaj, da tisto majhno zvezdico,
ki se v očeh navihano smeji,
lahko prižge le angel s svojo puščico,
ko pride čas, za malo nežnosti.
Pravijo ti, da si lepa, da dišiš kot rožica,
nežna kot so cvetni listi v barvi vročega srca,
očitno te še ne poznajo,
drugače si začarana.
Gledam te, kako pogrešaš ples pogledov in potnih dlani,
rdeča lica, ki jih barvata skrivnost in čar spominov.
Zato priznaj, da tisto majhno zvezdico,
ki se v očeh navihano smeji,
lahko prižge le angel s svojo puščico,
ko pride čas, za malo nežnosti.
Ko ti zapičiš nohte v hrbet je vseeno s kom si bla,
ko ti mi rišeš zemljevide, je vseeno kam boš šla.
Slišiš štiri vroče želje, pridi, greva znova, spet.
Zato priznaj, da tisto majhno zvezdico,
ki se v očeh navihano smeji,
lahko prižge le angel s svojo puščico,
ko pride čas, za malo nežnosti.
