Olivier Adam: Na morje

Zelo kratek mladinski roman francoskega pisatelja o dveh mladostnikih Olivieru in Lorette, ki sta neke vrste posebneža. Prav zato najdeta nek skupen jezik in se spoprijateljita. Pravzaprav je bolj razmišljanje in spominjanje Oliviera na njun odnos. brez nekega dogajanja. Se ne morem odločiti, ali mi je bil všeč. Vse skupaj je zelo razmišljujoče, kratko, a sporočilno. Poraja se veliko vprašanj, na katera pa ni odgovorov in vse ostane nekako v zraku.

Jo Nesbø: Žeja

Najnovejši Nesbøjev roman o inšpektorju Harryu Holeju, ki se kljub temu, da ni več pri policiji, odloči pomagati pri preiskavi umora, ker zasluti nekaj zloveščega iz preteklosti. Sled tistega, ki mu je edini ušel. In ko misliš, da je konec, se šele začne.
Najbolj roman opisuje citat iz Heat, UK: “Napet od začetka do konca, nasladno temačen in mojstrsko zgrajen. To je Nesbø v vsej svoji veličini.”
Se ne bi mogla bolj strinjati. Obožujem Nesbøja. In seveda priporočam vsem ljubiteljem kriminalk.

David Lagercrantz: Dekle, ki je iskalo pravico

Izid pete knjige – nadaljevanja trilogije Millennium me je malo presenetil, ko sem knjigo zagledala na policah knjigarn. Nisem pričakovala, da bi lahko izšla še kakšna knjiga. Je bil očitno pritisk prevelik.
Kakor sem dobesedno požrla prejšnje 4 knjige in sem bila res navdušena, sem tudi to sicer z veseljem prebrala, pa vendar je čutiti, da je knjiga napisana samo zato, da je. Manjka ji tistega naboja iz prvih knjig. Tu se tudi veliko bolj vidi, da je ni pisal avtor prvih treh knjig Stieg Larsson, kar pri četrti niti ni bilo tako vidno. In prevod je slabši.
Tokrat Lisbeth Salander in Mikael Blomkvist spet odkrivata vladne zarote iz preteklosti pri raziskavah dvojčkov, ki se tičejo tudi Lisbeth.
Je sicer kar nekaj nedoslednosti in lukenj, kljub temu pa je dovolj napeto branje. Zame predvsem zaradi likov glavnih oseb. Tako Lisbeth kot Mikael sta mi vrhunska.

Rumena Bužarovska: Moj mož

Zbirka odličnih kratkih zgodb, katerih rdeča nit je – “moj mož” oz. odnosi med partnerjema in v družini. Zgodbe so napisane “lahkotno”, berljivo, v preprostem, tako rekoč vsakdanjem jeziku. Tudi vsebina je pravzaprav vsakdanja. Čeprav bi se morda kak dušebrižnik zgražal ob temah, kot so povzročitev smrti iz malomarnosti, neustrezno kaznovanje otroka, varanje itd., je dejstvo, da se te reči redno dogajajo, reči hočem, da so pogoste in da se slepi, kdor misli, da se kaj takega dogaja prav njemu – ali pa da se, ker se njemu NE dogaja, ne dogaja skoraj nikjer. To je pač realnost sveta, v katerem kronično primanjkuje prave ljubezni, spoštovanja in predvsem kakovostnih pogovorov in poslušanja. Vrednost sicer vsakdanjih zgodb je med drugim v tem, da so postavljene pred bralca skoraj kot gledališki prizori – vstopimo nekje, ne nujno na začetku, in izstopimo včasih sredi prizora ali pa ob koncu, a brez katarze, pojasnil ali celo hepi enda. Vse to je prepuščeno bralcu, da o tem razmisli, si ustvari svoje videnje in zaključke.

Toplo priporočam! Knjiga je tiste sorte, ki jo je treba imeti doma, saj se boste k branju zagotovo še vračali.

Zdravo,

v septembru, ko sem bila na dopustu, pa vsi vemo, kakšno vreme je bilo …… sem imela zelo veliko časa za branje, tako da sem prebrala vse, kar je navedeno spodaj, knjige pa sem tudi subjektivno ocenila, glede na to, kako so me pritegnile, da jih nisem mogla odložiti in sem bila navsezadnje vesela, da je slabo vreme! 😉

1. POBESNELA IGRA (Fitzek), pdb(8)

Ta dan bi moral biti njen zadnji. Kriminalistična psihologinja Ira Samin skrbno pripravi svoj samomor, saj smrt hčerke preveč bremeni njeno vest. Toda potem jo pokličejo na radijsko postajo, kjer se odvija surova drama s talci: neki psihopat med oddajo v živo kliče naključne ljudi. Če se ne oglasijo z določenim geslom, ustreli talca. Moški zahteva, naj v studio pripeljejo njegovo zaročenko. Vendar je ta mrtva. Ira začne z navidezno brezupnimi pogajanji, ki jih poslušajo milijoni ljudi … (Vir: Felix)

2. HIŠKA OB MORJU (Matthews), odl (10)

Grace, Ella in Flick so že od nekdaj najboljše prijateljice. Pogovori pozno v noč, ljubezenske težave in obilo lepih skupnih trenutkov so med njimi ustvarili vezi, ki vztrajno kljubujejo zobu časa.

Ko ju Ella povabi k sebi, da skupaj preživijo teden dni v njeni hiški na jugu Walesa, Grace z obema rokama pograbi priložnost za snidenje s starima prijateljicama. Obenem upa, da se ji bo uspelo ob spremembi okolja znova zbližati s svojim odtujenim možem. Nato prispe Flick: ljubka, vihrava, nepoboljšljiva Flick, ki s seboj pripelje čednega in očarljivega Noaha. Čaka jih teden, ki jim bo za vedno spremenil življenje … (Vir: Galarna)

3. TI POVEM ZGODBO (Bucay), pdb (9)

Mladenič Demian obiskuje psihoterapevta Jorgeja, da bi skupaj poiskala odgovore na vsakdanja vprašanja. S pripovedovanjem zgodb, od grških mitov in japonskih parabol do zenovskih modrosti in lastnih izmišljenih zgodb, mu Jorge pomaga do samospoznanja. (Vir: Felix)

4. POČITNICE (Pleterski Puharič), odl (10)

Aidino življenje se začne zapletati, ko njen pametni telefon samovoljno vdre v zasebno sfero dveh neznancev. Potem, ko pod vtisom nepojasnjenega dogodka Aida odpiše zadnji izpit, ki jo še loči od diplome, se s teto Andrejo odpravi del svojih najdaljših počitnic preživeti v Dalmacijo. Tam njeno pozornost zbudi karizmatični Filip, ki se v pravi luči pokaže šele po vrnitvi v Ljubljano. Aida se nikakor ne more otresti občutka, da ji njena najboljša prijateljica Eva nekaj prikriva. Zdi se, da je edini, na kogar se Aida lahko zanese, njen novi sostanovalec Tilen. Bo Aidi uspelo priti vsemu do dna in brezskrbno zaživeti? (Vir: Počitnice)

5. DEKLE PRED NJO (Delaney), odl (10)

Psihološki triler, ki skozi kalejdoskop dvoličnosti, smrti in prevare prepleta dozdevno srečno usodo ene ženske in skrivnostno usodo druge.

Prosim, naredite seznam vsega svojega imetja, ki se vam zdi nujno za življenje.

Prošnja se zdi nenavadna, celo vsiljiva – in za ženski, ki odgovorita, so posledice uničujoče.

EMMA
Emma, ki se sooča s travmatičnimi posledicami vloma, išče novo stanovanje. Toda nobeno se ji ne zdi cenovno sprejemljivo ali dovolj varno, vse dokler ne naleti na One Folgate Street. Stavba je arhitekturna mojstrovina: minimalistična zgradba iz bledega kamna in stekla. Vendar ima hiša pravila. Skrivnostni arhitekt, ki jo je zasnoval, ohranja popoln nadzor: nobenih knjig, nobenih blazin, nobenih fotografij, navlake in osebnih predmetov. Prostor je namenjen temu, da predrugači stanovalca.

JANE
Jane po osebni tragediji potrebuje nov začetek. Ko odkrije One Folgate Street, jo hiša takoj pritegne – prav tako njen vzvišeni, a zapeljivi stvarnik. Po vselitvi hitro izve za prezgodnjo smrt nekdanje najemnice, ki je bila njenih let in podobnega videza. Medtem ko se trudi ločiti resnico od laži, nevede sledi istemu vzorcu, sprejema iste odločitve, srečuje iste ljudi in izkuša isto grozo kot dekle pred njo. (Vir: Felix)

6. IGRA SOVRAŠTVA (pdb 9)

Gre za avtoričin prvenec (in za zdaj edini roman), ki pa si je že kaj hitro pridobil večjo pozornost in bralstvo, ki nestrpno čaka na kako novo knjigo izpod peresa Sally Thorne. Lucy, nekoliko raztreseno in simpatično dekle, ki želi ugajati, in Josh, precej nadut karierist z dobrim (in morda zoprnim) smislom za humor, sta sodelavca. Hja, sodelavca, ki se nista marala, že ko sta se prvič srečala, in sodelavca, ki se kar naenkrat znajdeta v boju za novo, boljše delovno mesto. Toda morda se tudi pod Joshevo fasado skriva kakšno globlje, nežno čustvo. Gre za knjigo, primerno za vse tiste, ki vam gredo v slast romantične komedije (še posebej tiste v pisarniškem okolju), take s počasnim, a enakomernim razvojem, z veliko humorja, igre karakterjev in nežnosti. (Vir: Bukla)

7. KVADABRA PRI ZDRAVNIKU (Acceto), pdb (9)

Novi kompendij Kvarkadabrinega uredništva se tokrat poda v razvozlavanje in razkrivanje medicinskih skrivnosti. V zadnjega pol stoletja se je razumevanje človeškega telesa namreč tako povečalo, da zdravnik pri svojem delu uporablja ogromno različne in neznane opreme, obiski pri njem pa so pogosto povezani s precejšnjim nerazumevanjem, kakšne težave nas v resnici tarejo in kaj se bo dogajalo pri njihovem zdravljenju. Knjiga je razdeljena na šest delov (Pozor, mikrobi napadajo!, Skrivnosti možganov, Težave sodobnega bolnika in zdravnika, /Ne/zdrava prehrana, Znanost in tehnika pomagata v medicini, Iskanje ravnovesja v telesu), v njej pa skuša uredništvo, ki se mu je tokrat pridružila še ekipa zdravnikov, z odpravo v zakulisje medicinske znanosti razložiti nekaj najpomembnejših medicinskih pojmov. Kvarkadabra kot medij kolegialnega sporočanja med naravoslovnimi razmišljujočimi intelektualci, pravi avtor predgovora prof. dr. Alojz Ihan, medicinske zgodbe, ki se berejo bolje od doktor romanov, pravimo mi. (Vir: Bukla)

…

Ja, če se ne motim, je to – to 🙂

Drago Jančar: To noč sem jo videl

Z eno besedo: odlično. Različni ljudje iz njene bližine opisujejo svoje videnje dogodkov in poznanstva z Viktorijo, grajsko gospo, ki je neke noči proti koncu 2. svetovne vojne izginila. Njen ljubimec. mati, gospodinja, nemški zdravnik in na koncu kmet, ki je pomagal na posestvu in nekako zaključi vsa ugibanja. Ki pa vendarle ostanejo.
Skozi pripoved in spominjanje vseh protagonistov spremljamo zgodbo od časa pred vojno pa še do mnogo let po njej.
Odlično zgrajena zgodba, svež pristop k že morda zastareli vojni tematiki in izvrstno napisano.
Res priporočam.

Veronika je bila, ne Viktorija. 🙂
Tudi mene je ta knjiga pretresla. V njej sem videla tudi to, kako neumnost in sodbe na povprek (in moški) uničijo življenje.
Leta 2015 so našli posmrtne ostanke zakoncev. https://www.rtvslo.si/slovenija/po-71-letih-nasli-posmrtne-ostanke-zakoncev-hribar-z-gradu-strmol/360768

Ups. Kerstin, hvala za popravek. Seveda, Veronika je bila. To je pa tako, če delaš več stvari hkrati. 🙂
Ja, je pa knjiga res lahko tudi ogledalo človeške neumnosti in neupravičenega obsojanja.

Neil Gaiman: The Monarch of the Glen

Knjigo imenujejo tudi Ameriški bogovi #1,5 – torej kot nekakšno “polovično nadaljevanje” Bogov. Pa je bolj petina kot polovica. Že po obsegu. Zgodba sama me je razočarala. Gaiman zastavi ekspozicijo zelo širokopotezno tako s slogom in vsebino kot z dolžino – tako da sem se čudila, kako je mogoče, da bo “knjige vsak čas konec”, če še do vrha nismo prišli. Že tam se začne zgodba in tudi napetost krhati, vrh je “antiklimaktičen” in zaključek mlačen. Škoda, škoda. Kot bi nameraval napisati nekaj “pravega”, vsaj polovico tako obsežnega (v vseh smislih), kot so Bogovi, potem bi mu pa zmanjkalo časa in volje. 🙂

Nadaljujem z Gaimanovo Coraline. Kar obetavno, mogoče malce pretirano (mestoma deluje bolj kot pravljica). In kaj je s podganami? Gaimanov fetiš? 🙂