Sestra dobi vse od staršev, jaz nič
Ampak ravno sedaj imata obe nekako enako. Če bi starši obema dali enako, bi avtorica imela veliko več, kot njena sestra. Materialnega seveda.
Oporoka ne izniči nujnega deleža. Pogodba o preužitku je odplačna pogodba, kar pomeni doživljenjsko skrb za bolne in onemogle starše. V kolikor se sestra hipotetično pogodbe ne bi držala, jo je prav tako možno izničiti. Vsekakor pa teh 100 tisoč € ne more biti del te odplačne pogodbe, ker so bili že dani kot darilo in se bodo všteli v dedno maso.
Najbolje da se evidintira ta denar za avto in stanovanje in potem ko se bo dedovalo, ona dobi toliko manj. Ce je res dobila 100 jurjev, je že svoj delež dobila, dvomim da je veliko hiš več vrednih kot 200.000. Se pravi hiša ali karkoli pač imajo vajini starši in ki bi se potem delila.
Jaz zagotovo ne bi bila tiho in pustila da gre kar tako mimo.
Veste kaj, bolj kot berem vaše odgovore, bolj jasno postaja, da vas je velika večina takih, ki živite na račun staršev. V končni fazi pa sploh ne gre za denar ampak za sporočilo, ki ga starša sporočata obema sestrama. Sporočilo prvi je garaj, bodi odgovorna in ne računaj na naju, ker sva te odpikala. Drugi pa sporočata, vedno lahko računaš na naju, ker bova primaknila evrčke, da se ne boš izgarala, poskrbela bova tudi za tvojo prihodnost, da bo položaj princeske bolj utrjen. Halo??? Opazite razliko? To je tisto, kar boli otroke, pa če tudi odrasle: da niti v očeh lastnih staršev nimaš vrednosti. Če bi starša premogla vsaj toliko diplomacije, da bi prvi naklonila več pozornosti, ki ne stane nič, tega danes ne bi brali. A je tako težko pohvaliti nekoga, če mu uspe? Pokazati malo ponosa? Pa to so vendar lastni otroci, ne neki neznanci s ceste!
Zanimivo je, da se ne upošteva volja staršev: za časa življenja so nekaj nekomu dali, ker so imeli svoje razloge in želje.
In zdaj, požrešni otrok, zahteva da to njemu pripada. In v večini se oglasijo otroci, ki sploh nimajo rednega stika s starši, ne pomagajo doma, ne skrbijo za starše, nič. Bi pa vse.
Pozdravljena!
Jaz te popolnoma razumem. Moj sorodnik je v podobni situaciji in ga boli, ker starši delajo stalne razlike. On delelaven, oni ostali pa na hojladri….- potem pa stalen stok, kaki reveži so, (čeprav imajo višje plače,,), Najbolj žalostno je to, da starši delajo zelo velik razkorak med otroci in se potem še čudijo, da se njihovi otroci ne razumejo.
Volje staršev niti otrok ne upošteva zakonodaja.
Prvič so otroci dolžni preživljati starše po 65. letu starosti, če ti nimajo dovolj za preživetje, kar je skregano s siceršnjim pravnim redom, da so odrasle osebe dolžne skrbeti zase in ne za druge odrasle osebe. Podobna neumnost je preživljanje otrok do 26.!!!! leta starosti.
Tretja zadeva pa je dedovanje, kjer oporočno dedovanje nima polne veljave.
Večino teh težav bi rešila dokaj preprosta sprememba zakonodaje, da je človek dolžan skrbeti zase do smrti oz. dokler je priseben, da so starši dolžni preživljati otroke do polnoletnosti, in da obstaja polno oporočno dedovanje. Samo potem bi se pokazala prava vrednost medsebojnih odnosov in bi bila še večja štala.
Volje staršev niti otrok ne upošteva zakonodaja.
Prvič so otroci dolžni preživljati starše po 65. letu starosti, če ti nimajo dovolj za preživetje, kar je skregano s siceršnjim pravnim redom, da so odrasle osebe dolžne skrbeti zase in ne za druge odrasle osebe. Podobna neumnost je preživljanje otrok do 26.!!!! leta starosti.
Tretja zadeva pa je dedovanje, kjer oporočno dedovanje nima polne veljave.
Večino teh težav bi rešila dokaj preprosta sprememba zakonodaje, da je človek dolžan skrbeti zase do smrti oz. dokler je priseben, da so starši dolžni preživljati otroke do polnoletnosti, in da obstaja polno oporočno dedovanje. Samo potem bi se pokazala prava vrednost medsebojnih odnosov in bi bila še večja štala.
[/quote]
Podpis.
Ampak vseeno. Če je človek odrasel, preskrbljen in to dobro, pa ne zmore sporočila starša interpretirati drugače, kot ti navajaš? Ker, da se.